VARL RUDI
PREDLOGI ZA ZAGON GOSPODARSTVA
2013

Predlogi Varl Rudija, ki sedaj sodeluje v Združenju brezposenih Slovenije in v politični stranki BIOS. Obe združenji sta tudi neformalni del koalicije ENAKOPRAVNI DEŽELANI.
Predlogi za zagon gospodarstva so bili dani PREDLAGAM VLADI in izvedbeno povsem SPREGLEDANI.

Nekaj sestankov z ministri vlade je sicer bilo, a niso uspeli urediti nujnega sofinanciraja za črpanje EU sredstev.
Brez nikakršnih sredstev pa se tudi ta obsežni in prepričljiv program, ki se ga tu in tam še dodela, ne more izpeljati.

Predloge je dal in zbral član skupine BIOS - Varl Rudi

Pozivam vas,da resnično prisluhnete dobronamernim strokovnjakom, ki imajo znanje in vizije in ki
niso pod vplivom lobijev ali nekih interesnih skupin, ampak želijo samo dobro ljudem in državi.
Gospodarstvo ni enostavna zadeva, ni pa nerešljiva, treba je imeti voljo, znanje in poštenje.

Vaš

Varl Rudi

K A Z A L O

DRŽAVNA UPRAVA IN JAVNI SEKTOR. 4

1. REORGANIZACIJA DRŽAVNE UPRAVE IN JAVNEGA SEKTORJA.. 4

2. KOMISIJE. 4

3. NACIONALNA SPRAVA.. 4

4. ŠTEVILO OBČIN.. 4

5. RACIONALIZACIJA POSTOPKOV.. 5

6. POBIRANJE DAVKOV.. 5

7. OBDAVČITEV BIVALNIH POVRŠIN.. 5

8. OBDAVČITEV NEOBDELANE ZEMLJE. 5

9. OBDAVČITEV RKC.. 6

10. CERKVENI DOLG.. 6

11. NUJNO POTREBUJEMO SDK.. 6

ZAČASNO JE TREBA UKINITI VSE ODPRAVNINE IN NAGRADE. 6

12. NENUJNA PRORAČUNSKA IZPLAČILA.. 6

13. OMEJITEV NAJVIŠJIH MESEČNIH PREJEMKOV.. 6

14. SREDSTVA V DAVČNIH OAZAH.. 7

FINANCE IN BANKE. 7

15. DOKAZOVANJE PREMOŽENJA.. 7

16. OBDAVČITEV PREMOŽENJA.. 7

17. FINANČNA POLICIJA.. 7

18. SANACIJA BANK.. 7

19. PRODAJA PODJETIJ. 8

20. PODJETJA V KRIZI 8

GOSPODARSTVO.. 9

21. ENERGETIKA.. 9

KMETIJSTVO – SAMOOSKRBA. 9

22. KMETIJSTVO NI IGRAČA - KMETIJSTVO JE UMETNOST. 10

GOZDOVI 10

NARAVNA DANOST – VODA. 12

UKREPI

DRŽAVNA UPRAVA IN JAVNI SEKTOR

1. REORGANIZACIJA DRŽAVNE UPRAVE IN JAVNEGA SEKTORJA

Javni sektor na območju administracije je močno predimenzioniran, 3 x večji kot v Avstriji na enoto prebivalstva. Sodišča rešijo v Avstriji v istem času 3 x več zadev kot pri nas. Imamo še dokaj neproduktivne javne službe, ki morajo slediti neusklajeni zakonodaji, posledično zamotane in počasne postopke. Službe se podvajajo in ena drugi dajejo dodatno delo. Kopirajte avstrijski ali švedski model javne uprave. Ukinitev določenih služb ne bi povzročala odpuščanja ampak bi se uradnike prerazporedilo v službe, ki jih bolj potrebujemo, davčni inšpektorji, urad ,ki bi raziskoval poenostavitve postopkov,mnogo delovnih mest v nujnem zagonu gospodarstva.

2. KOMISIJE

Zmanjšati je treba število direktoratov, medresorskih komisij, delovnih skupin,kordinacijskih odborov. Mnoge od teh komisij se podvajajo ali celo triplirajo.
Navajam nekaj primerov :
Medresorska delovna skupina za proračun in delovna skupina » proračun » - št.79 in 156.
Z uporabo letala Falcon 2000 EX, ko se noben politik ne upa peljati z njim in z stroški letenja se ukvarjata dve delovni skupini št. 68 in 108, ki državo staneta morda več kot samo letenje.
Z gensko spremenjenimi organizmi se ukvarjajo trije znanstveni odbori št.185,186,188.

*Z problematiko hidroelektrarn na spodnji Savi se ukvarjata dve komisiji št. 22 in 29.
Z sodelovanjem z OECD se ukvarjajo tri delovne skupine št. 18, 51,96.
Delovni skupini za elektronska javna naročila pa delovni skupini št.47 in50.

Naj bo dovolj! Vsi ti uradniki prejemajo plače 2000 EUR neto. Morda še cvetka za konec :

št. 44 - Medr. Del. Skupina za realizacijo projekta ustanovitve nacionalnega preiskovalnega urada
ŠT. 45- Projektni svet za realizacijo = = = = = = = = = = = = =

3. NACIONALNA SPRAVA

Ukiniti je treba Študijski Center za Narodno Spravo

Ta zaposluje 12 uradnikov,verjetno politologov in zgodovinarjev, ki letno obremenjujejo proračun za cca. 300.000 € netto. Od generalnega ideološkega konflikta med drugo svetovno vijno je pretzeklo že cca 70 let, dve generaciji prebivalstva, ki se ne obremenjujejo več s tem, nekateri tega sploh ne poznajo. Ljudi ne skrbijo ideološki spori ampak eksistenčni problemi oz. zdaj že problemi preživetja.

Ta obsesija, rdeči- beli, levi - desni obstaja le v glavah politikov, ki pojem sprave izkoriščajo za politične razprtije in medstrankarske spore. Prosim nehajte s tem,ljudje tega ne želijo.

4. ŠTEVILO OBČIN

Racionalen ukrep bi bil zmanjšanje števila občin recimo na 100, oz naj bi bilo enako številu upravnih enot. Le kakšen interes je bilo ustanavljanje tolikega števila in to tako malih občin, tudi z samo 300 prebivalci. Primerno število bi bilo 7ooo prebivalcev v eni občini ali občina na 100 kv. Kilometrov. Izjema naj bi bila redkeje poseljena območja, kot je Pokolpje . Zanimivo je, da nekatere lokalne skupnosti niso želele svoje občine, pa sojih ustanovili proti volji ljudi. Le zakaj?

5. RACIONALIZACIJA POSTOPKOV

Znano je, da razni upravni in drugi administrativni postopki niso optimalni, se vlečejo nerazumno dolgo, tudi obtičijo v predalih, včasih celo za vedno. Vzroki so večkrat subjektivni, včasih pa tudi plod nedorečene in kontradiktorne zakonodaje in nagnjenost k birokraciji, kar je slovenska posebnost. Zakonodaja mora v osnovi zagotavljati, da ne prihaja do birokratizacije in da se postopki približajo ljudem. Tako bi imeli ljudje prihranjenega mnogo časa, pa tudi uradniki bi imeli manj dela. Na Švedskem obstaja komisija, ki raziskuje kako poenostaviti postopke kjer se še da, da se vsaj enostavne in čiste zadeve rešijo takoj oz. v nekaj dneh.

6. POBIRANJE DAVKOV

Davčne službe na terenu so nezadostne. Vedno se navajajo podatki, kako so davčne službe uspele pobrati n. pr. 85 % davkov. To ni noben uspeh. Uspeh je 98 % pobranih davkov. Avstrija ima 3 x več inšpektorjev na enoto prebivalstva kot mi. Torej iz odvečnih uradov javne uprave preusmerimo uradnike v davčne inšpektorate in dvignimo število inšpektorjev za 2 x ali 3 x. Že dalj časa se govori o črnih prevozih in črnih prodajah, recimo^esa. Dajmo povečanemu številu inšpektorjev vse kompetence za nadzor pretoka blaga v Sloveniji ali iz Slovenije v tujino.

7. OBDAVČITEV BIVALNIH POVRŠIN

Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč je treba spremeniti v davek. Obdavčijo naj se stanovanja in hiše in to po kvaliteti in kvantiteti. Kvalitetni razredi naj bi bili:

a) Starejše kmečke hiše, hiše na zelo odročnih lokacijah, slabe primestne hiše in slaba stanovanja O €

b) )Novejše kmečke hiše, primestne hiše,normalna stanovanja 1 € /kv. m /leto

c) )Nove moderne hiše na podeželju, hiše v mestih, novejša in kvalitetna stanovanja 1.5€/kv.m/leto

d) )Moderne nove hiše v mestih, luksuzne primestne hiše, luksuzna stanovanja 2 € /kv.m /leto

Primer : Hiša ali stanovanje v razredu C ,z uporabno površino vseh etaž,površine 100 kv.m bi bilo obdavčeno -150 € letno.

Obdavčiti je treba še vse prazne površine, kjer nihče redno na prebiva, vse vikende, objekte za turistično oddajo . Izjema so površine oz. hiše v propadanju, kjer bivanje ni možno in ni varno in objekti pod spomeniškim varstvom. Obdavčiti je treba še vse premične stanovanjske enote, jahte in letala. Predvideni prihodek ocenjujem na 100 do 120 milijonov €.

8. OBDAVČITEV NEOBDELANE ZEMLJE

V Sloveniji je več kot polovica obdelovalne zemlje neobdelane, 12000 Ha pa celo v zaraščanju.Vzroki za neobdelanost so, ker nekateri lastniki opuščajo obdelavo, ker se jim ne splača oz. Imajo boljše dohodke iz drugih dejavnosti, nekateri pa ne morejo, to so ostareli kmetje, ki so ostali sami na kmetiji. Obenem se skupinam ponudi, da zemljo oddajo v najem drugim interesentom za obdelavo, tudi društvom, zadrugam in državi in v tem primeru ne plačajo davka. Na teh oddanih zemljiščih, bi lahko zaposlili množico brezposelnih, ki bi pridelovali pridelke, ki jih sedaj uvažamo, n. pr. Kruh, sadje in povrtnine (glej še pod Kmetijstvo),
Ideja je tem ljudem dati v brezplačni najem že prej omenjene neobdelane površine, ki jih bodo recimo brezposelni sanirali, ter si z pridelavo olajšali materialni položaj, obenem pa povečali samooskrbo Slovenije. S tem bi dosegli efekte tudi na sociološkem polju, druženje, prijetna zaposlitev in zmanjševanje, sicer v stiski,pridobivanja dobrin na napačne načine.

9. OBDAVČITEV RKC

Cerkev je največji lastnik nepremičnin v Sloveniji, za katera se itak ve kako so bila pridobljena. Cerkev ima v lasti obdelovalna zemljišča, gozdove, stavbe, dvorce in sakralne objekte. Nekaj svojih stroškov krije že iz darov vernikov ki niso evidentirani. Ostale stroške krije z proizvodnjo in trženjem, torej deluje kot normalno podjetje. Za to dejavnost naj bo cerkev obdavčena kot vsa ostala podjetja, ki z davki od dohodka in z prispevki zaposlenih polnijo proračun. Obdavči jo naj se vse stavbe (točka 6 ) razen sakralnih objektov.

10. CERKVENI DOLG

Cerkev je v permanentni želji po obvladovanju prostora in populacije, občasno podprta z politiko in privilegirana, močno in neupravičeno presegla svoj okvir delovanja. Del cerkve se je torej zaradi pohlepa in nekorektnih investicij znašel v pasti recesije iz katere ni videti izhoda . Ali jo bomo državljani » dokapitalizirali. Ne. Cerkev naj proda svoje premoženje, gozdove naj vrne državi in tako pobota svoj dolg v višini 1,15 Mrd €. Ta dolg znaša vrednostno 120.000 Ha gozdov in tako poveča maso državnih gozdov od 220.000 Ha na 340.000 Ha.

11. NUJNO POTREBUJEMO SDK

oziroma njegovo ponovno vzpostavitev. Ko je bila SDK: 19.8.1994 ; ukinjena smo bili zgroženi, saj smo prepoznali namen politike da se njeno delovanje izvzame izpod nadzora. Da pa bodo posledice tako uničujoče za družbo in državo pa nismo vedeli, a kmalu prepoznali univerzalno veleizdajo. Takratne politične elite so že imele pripravljene tajkunske ekipe, ki so začele roparski pohod. Posledice so bile »finančni genocid », ki ne sme zastarati v smislu, da teh odtujenih sredstev ne bi bilo možno povrniti. Protagonisti in izvajalci so znani, vse naj se evidentira in naj odgovarjajo tako kot se k sreči nekaterim že dogaja. Z vrnitvijo odtujenih sredstev zagon gospodarstva in uravnoteženje proračuna na bo problem.

ZAČASNO JE TREBA UKINITI VSE ODPRAVNINE IN NAGRADE.
Zakaj sploh obstajajo odpravnine, če nekdo odhaja v praviloma boljšo službo. Pri odpravninah in nagradah, kjer se pojavljajo neenakosti v glede višine odpravnin, vprašanja o upravičenosti itd, ,da o » nagradah » sploh ne govorimo. Tu je možnosti za manipulacije veliko, zato je tak ukrep kar primeren. Poznam primer, ko je nekdo odšel iz velike firme, dobil 6 zelo dobrih plač odpravnine, se čez pol leta vrnil v isto firmo, odpravnino pa seveda obdržal. Z nagradami pa je tako,da so jih prejeli nekateri, ki so zvesto izpolnjevali direktive, ki so bile v škodo državi in so izpolnjevali načrt, kako odnesti čimveč našega skupnega premoženja v davčne oaze. Nagrade so upravičene le ob upokojitvi in za določene znanstvene, kulturne in gospodarske dosežke, ki evidentno prinašajo koristi.

12. NENUJNA PRORAČUNSKA IZPLAČILA

Začasno je treba ukiniti vsa dodatna nenujna proračunska izplačila kamor spadajo reprezentance, sejnine če so plačevane poleg redne plače, pa tudi regrese, razen državljanom z dohodki izpod 1.000 € netto. Znane velike razlike med višinami prejemkov, pa vsi smo ljudje. Regrese in to kar visoke si n. pr. Izplačujejo podjetja, ki za to nimajo nikakršne osnove saj imajo namesto dobička velikanske finančne luknje ( NLB ), medtem ko smo upokojenci, ki smo si regres normalno zaslužili z dobičkonosnim delom, prejeli posmehljivih 234 €, pa še tega so nam vzeli.

13. OMEJITEV NAJVIŠJIH MESEČNIH PREJEMKOV

v odnosu do mesečnih prejemkov delavcev v slabo delujočih podjetjih oz. v branžah, n.pr. v tekstilni industriji pa tudi še kje, tudi precej upokojencev, kjer so prejemki tudi samo 400 €, so prejemki preko

10.0 € mesečno milo rečeno neokusni. Zavarovalnice, ki denarja ne ustvarjajo, ampak razpolagajo z denarjem državljanov podeljujejo svojim direktorjem plače 16.000 € bruto, mesečno. Za tak prejemek mora prej omenjeni delavec delati 30 mesecev. Še v stari » Jugi » so bila razmerja mnogo znosnejša, samo 1 :10.

Mesečne prejemke bi bilo treba omejiti, torej max. 4500 € mesečno, z vsemi dodatki pa 5000 €. Izjema bi seveda bili prejemki za izredno odgovorna in produktivna delovna mesta, ki pa bi jih posamično potrjevalo ministrstvo za finance.

14. SREDSTVA V DAVČNIH OAZAH

Sredstva v davčnih oazah so nelegalno pridobljena, z nelegalnimi nakazili, krediti brez zavarovanja in po domače imenovano - ukradena sredstva. To so tajkunska sredstva na račun namerno izčrpanih podjetij, na račun bank, ki so morale nakazovati nezavarovane kredite in so tudi uničene. Zaman so . bila opozorila Banke Slovenije, da to vodi v propad in da takega poslovanja primerjalno v svetu ni.

Govora je seveda o možnostih povračila vsaj dela teh sredstev, kar bi bilo dovolj za razrešitev trenutne situacije, dovolj za uravnovešenje proračuna, za vrnitev dela dolgov in za zagon gospodarstva, ki bi tako oživljeno brez problema dolgoročno brez problema zagotavljalo vsakoletno uravnoteženje proračuna.

FINANCE IN BANKE

15. DOKAZOVANJE PREMOŽENJA

Uvesti je treba obrnjeni način dokazovanja premoženja. Davčne uprave imajo evidenco , ki omogoča določitev državljanov v višjem premoženjskem razredu. Vsi s strani Davčne uprave pozvani državljani bi morali navesti višino premoženja in na eventualno dodatno zahtevo tudi pojasniti izvor premoženja. Ker je Slovenija republika in ima oblast ljudstvo, mora biti tudi socialna država.

Razkorak med revnimi in bogatimi je prevelik, mislim tudi med tistimi bogatimi, ki so svoje premoženje pridobili na pošten način, z znanjem, delavnostjo, prodornostjo in tudi srečo.

Sem ne spadajo bogataši tajkunskega tipa, kijih je treba obravnavati drugače.

16. OBDAVČITEV PREMOŽENJA

Obdavčiti je treba celotno premoženje, tako nepremičnine, premičnine in denarna sredstva in sicer začenši od neke vrednosti navzgor po razredih. S tem se seveda razlike med revnimi in bogatimi ne bi zmanjšale, ali morda neznatno,toda bogati bi s tem prispevali v proračun,ki tako uravnotežen lahko izdvajal sredstva za zagon gospodarstva, ki pa bi koristila vse državljanom.

17. FINANČNA POLICIJA

Zelo nujen ukrep je uvedba finančne policije po vzoru Italije. Finančna policija naj ima vsa pooblastila policije in bi v povezavi z ostalimi finančnimi institucijami, Davčno upravo, SDK, obvladovala vse finančno dogajanje v državi. Poleg tega bi bila v pomoč policiji pri nadzoru materialnega prometa v državi in iz države v tujino.

18. SANACIJA BANK

Banke je treba obvezno sanirati in jim povrniti nalogo in obveznost delovanja njihove osnovne dejavnosti, to je poslovanja z državljani in kreditiranja gospodarstva. Za sedanjo nevzdržno stanje bank niso banke nič krive, pač pa tisti ki so nastavljali poslovodstva in nadzornike po svoji meri in svojih načrtih. Odveč je vedno znova navajati vzroke in dogodke, saj kaže, da se bodo vse to kmalu razkrilo. Naj še enkrat navedem, da je Banka Slovenije opozarjala , da tako » nenavadnega » poslovanja banke ne bodo zdržale. Lep primer je tudi SIB banka, kije pozitivno poslovala in dajala kredite 14.000 podjetjem, pa je bilo poslovodstvo zamenjano, ker očitno ni delovalo v skladi z željami in ukazi.

Slaba banka sama po sebi ne rešuje situacije razen tega, da se bodo ob tem razkrila imena kreditodajalcev in nalogodajalcev, nakar se bo možno pogovarjati o možnosti povračila vsaj dela sredstev, ki so bili na znan način nakazani v davčne oaze.

Zagon gospodarstva z pristriženimi sredstev je izredno težavna, vendar le izvedljiva zadeva, z sredstvi iz davčnih oaz pa z največjo lahkoto.

19. PRODAJA PODJETIJ

NE BOMO PRODAJALI PODJETIJ !

Preveč je že prodanega ( LEK, ACRONI, FRUKTAL ...) .Vse vlade doslej so reševale proračun z prodajo podjetij, ki so polnila proračun. Acroni danes proizvaja 50 milionov € dobička,vsako leto pol cene za katero je bil prodan. Z prodajami smo prišli do kritične robne situacije. Še v začetku leta je iz takratne opozicije prišla izjava, da je Holding ( prodaja podjetij) - veleizdaja, jaz bi rekel - katastrofa.

Sedaj vam vaši svetovalci, ki ne poznajo drugih poti za uravnoteženje proračuna, ponovno svetujejo prodajo, pri čemer izraza - veleizdaja - za to početje še nihče ni preklical. Vi poslušate svetovalce, ker mislite, da so najboljši. NI RES ! NE POZNAJO DRUGIH POTI Kot pravi politiki pa so tako vehementno zaverovani vase, ga strokovnjakov sploh nočejo poslušati

Sprašujem vas: Ali ste pripravljeni zaradi dobrobiti domovine poslušati še drugo mnenje.

Kajti Civilne lniciative, tudi naše združenje BIOS, VEMO KAKO URAVNOTEŽITI PRORAČUN in to ne samo za letos ampak dolgoročno za vrsto let in še nekaj mora ostati za investicije in socialo. Smotrno je prodati le podjetja, ki sicer imajo dober proizvodni program ,vendar jim prodaja šepa, ker je pač trenutna zasičenost trga ali zaradi slabega managementa. Za take je treba najti partnerja ali kupca, ki obvladuje velike potencialne trge, recimo v Rusiji in na Bližnjem Vzhodu, pod pogojem ,da delovna mesta ostanejo tu, dobiček pa se deli.

20. PODJETJA V KRIZI

Podjetjem z pretežno izvozno naravnano proizvodnjo in z visoko dodano vrednostjo, torej tistim , ki imajo trg oz. potencialno prodane izdelke, pa so iz raznih vzrokov v trenutni krizi, je treba pomagati takoj, ne glede kje se vzame denar, kajti taka pomoč ni izgubljena ampak je le premostitveno posojilo.

Podjetjem, ki so v krizi zaradi pomanjkanja trgov ali celo nespretnih iskalcev trga, je treba pač tozadevno pomagati pri iskanju trgov, z gospodarskimi delegacijami v potencialno zanimivih državah. (kot že omenjeno Rusija in Bližnji Vzhod). Ne takoj siliti podjetja v stečaj ali prisluhniti vsaki zahtevi za stečaj. Stečaj pomeni konec podjetja in ga ni več. Ne smemo pa sploh dovoliti,da podjetje, ki ima prodano proizvodnjo in potrebuje le majhno zagonsko posojilo, te pomoči ne dobi, kot je bil primer Papirnice Radeče.

Podjetja v trenutnem pomanjkanju naročil pač v tem času obratujejo polovično, pol delavcev gre domov in če podjetje nima rezerve, tudi ne prejemajo plač., le od kod.

Lahko govorim tako, ker sem bil dolgo podjetnik. Tudi včasih so bile krize in včasih ni bilo dela, vendar je bila naloga lastnika in še direktorja, da intenzivno iščeta nove proizvode in nova naročila za že obstoječi proizvodni program. Ta čas smo prekinili tudi z celotno proizvodnjo, stroje konzervirali tako, da se ponovna proizvodnja lahko pričela v vsakem trenutku. V primeru novega in velikega naročila pa smo obratovali pospešeno na tri izmene in sobote in nedelje, ter z presenetljivo hitro dobavo izdelkov pridobili zaupanje kupca in naročila za daljša obdobja.

Če opazujemo vzroke krize, to je zasičenost tržišč zaradi brezglave hiperprodukcije in pohlepa multinacionalk, potem poglejmo naše možnosti. Ne glejmo in ne jadikujmo kaj ne moremo plasirati, poglejmo raje - KAJ UVAŽAMO. Če je naša samooskrba z hran,.? manj kot polovična - žita 50 %, svinjina 45 %, povrtnine 37 %, sladkor 0 % ), potem to proizvedimo sami in nehajmo uvažati, da ne bomo še bolj v krizi kot drugi. Zmanjšani izvoz nadomestimo! zmanjšanim uvozom oz, uvožene izdelke naredimo sami. S tem bomo dobili tudi ogromno delovnih mest. Tako se to dela !

GOSPODARSTVO

21. ENERGETIKA

Energijo za pogon strojnih naprav in za ogrevanje pridobivamo na različne načine in z različnimi energenti. Ti so : Les, Biomasa, Fosilni energenti ( premog, nafta, plin ), Vodna energija, Sončna, Veter, Plimovanje,Nuklearna energija, Geotermalna.

Velik vzrok za slovensko krizo je tudi slabo vodena energetska politika. Energetiko obvladujejo ozke in povezane interesne skupine, nekaj sto ljudi,katerih člani so dovolj visoko oz. so bili tudi v vseh vladah. Ti lobiji, ki so obvladovali vlade so skrajno nestrokovno, ne glede na posledice zagovarjali zgolj lastne interese, ki seveda izključujejo vseljudski interes po čimcenejši energiji in njihovo ugodnejše materialno stanje. Rezultati teh ozkih in brezobzirnih interesov so energetski giganti, ki so tako ekološko kot finančno nevzdržni. Tak je seveda TEŠ - 6, ki ga je izsilil Šaleški lobi in ki je ena večjih nesreč Slovenije. Je finančno zgrešena zadeva, tudi pogodbeno napačno ali namerno napačno dorečena, bazira na napačnih surovinskih podatkih. TEŠ-6 je celo popolnoma nepotrebna naprava. Če že moramo imeti ekološke bombe, bi lahko imeli nekoliko manjšo, predvsem pa cenejšo bombo z posodobitvijo TEŠ - 4 in TEŠ- 5, ki bi bila mnogo cenejša od TEŠ - 6, ki je od prvotno določene cena 600 mil. € narasel na 1.4 Mrd € in se tako in tudi zato spremenil v finančno brezno iz katerega se hranijo koruptivne elite.

Šaleški lobi je počel marsikaj. Zmanipuliral je ljudi v Šaleški dolini z grožnjo izgube delovnih mest rudarjev, prikrival je količino zalog lignita, naročil celo potvorjeno študijo EVONIC ,kjer so prikazali kako veliki bodo stroški posodobitve termoelektrarn TEŠ - 4 in TEŠ - 5 in sicer 430 mil. €v primerjavi z TEŠ - 6, ki bo večja, modernejša in ekološko manj škodljiva, stala samo seveda prvotnih 600 mil. € . Neodvisni strokovnjaki pa so izračunali, da bi posodobitev stala pol manj oz. 220 mil. € . Navajali so tudi, da bi posodobitev trajala eno leto, čeprav bi dejansko lahko bila izvedena v 10 tednih. Tudi zalog lignita je samo do I. 2030, ravno do konca obratovanja TEŠ -4 in 5. Mag. Janez Kopač je takrat zapisal, da je tisti, ki je šel v naložbo TEŠ -6, ne da bi preveril zaloge lignita, zrel za kazensko ovadbo. Taka ovadba bi lahko bila tudi sama odločitev za gradnjo ekološke bombe, ki bo Šaleško Dolino spremenila v Dolino smrti.
Gradnja TEŠ-6 tudi ne prinaša domačih delovnih mest; saj je delež domačega dela 20 %, tujega 80 %. Dodati je treba še to, TEŠ -6 ne more delovati le na lignit ampak je treba izdatno dodajati uvožen premog iz Indonezije, ki seveda močno podraži ceno. Poglejmo razne cene energij iz drugih virov : Dravske elektrarne - 22 €/MWh, Savske elektrarne - 25 - 27 €, JEK 40 €, TEŠ -6 55€/MWh.

Pri TEŠ-6 je tudi Velenjski rudnik v izgubi, saj je njegova rentabilna cena 2,9€/ G joul, TEŠ pa jim plačuje le 2.25 C/Gjoul. Z dodajanjem indonezijskega premoga se cena energije lahko zviša tudi na 65 €/MWh ,oz. bo imela elektrarna izgubo že pri zagonu.

Le kdo uživa vtem ,da prideluje izgubo na izgubo. Take » strokovnjake » in politike smo pač imeli in zdaj njihove napake plačuje cel narod, ki trpi revščino,država pa je na robu prepada. Ne spomnim se več v katerem razredu osnovne šole učenci ugotovijo, da je 65 več kot 27, kolikor stana energija iz hidroelektrarn, vem pa , da so lobiji producenti tega energetskega nesmisla ( kriminala ).

Podprli bomo gradnjo 14 že načrtovanih hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi.

Tako bi ustvarili cca 3000 delovnih mest za nekaj let. Naredili bi ,tudi po usmeritvah EU pomemben premik v smeri Obnovljivih virov energije ( OVE ) in premik v smeri brezogljične družbe.

KMETIJSTVO – SAMOOSKRBA

URESNIČIMO POPOLNO SAMOOSKRBO SLOVENIJE na 100 % in še nekaj za izvoz- Slovenija ima dovolj obdelovalne zemlje za vso lastno pridelavo hrane in nam hrane ni treba uvažati, razen te ,ki pri nas ne uspeva.. V nasprotju z zahtevnimi proizvodi, kjer je konkurenca tehnološko in cenovno ostra, imamo enake ali celo boljše možnosti pri pridelavi domače hrani, ki je vsestransko boljša. Začuda se pridelava ne dogaja, vsaj ne v zadostni meri. Pridelamo samo : 50 % Žita , 45 % Svinjine, 37 % Povrtnine in zelenjave in 0 % Sladkorja. Obenem pa je obdelanih samo 42 % obdelovalnih površin oz. 196.000 Ha, 12.000 Ha je že v zaraščanju. Kmetijstvo deluje brez spodbud za povečanje samooskrbe in brez globalne strategije. Kmetje bi lahko pridelali več, toda namesto spodbud imajo le probleme in nedorečenost okrog odkupov, izsiljevanje cen, nespoštovanja pogodb in interventne uvoze. Kmetje se bojijo pridelati več, ker nimajo vnaprej planiranih in pogodbenih količin in cen.

V Pomurju imajo srečo, da Avstrijci opazujejo to našo odkupno stihijo, se pojavijo in za 10 centov višjo ceno odkupijo vse viške pšenice in tako rešujejo naše kmete pred domačimi odkupovalnimi mrežami.Seveda potem na trgovinah v tuji lasti ni več naših izdelkov, kupujemo avstrijski in italijanski kruh po 3 €/ kg, domač kruh bi pa lahko bil po 1 € in še vsa delovna mesta mlinarjev, pekov, razvoznikov in trgovcev bi bila doma. Toda, to se ne dogaja. Rezultat te neznosne neurejenosti * je, 120.000 brezposelnih. Kmetijska politika za dosego samooskrbe bi morala biti vodena centralno in z univerzalno strategijo.

22. KMETIJSTVO NI IGRAČA - KMETIJSTVO JE UMETNOST.

Poleg žit seveda uvažamo tudi meso« prepojeno z vsemi dodatki za hitro prirejo, za vzdržnost transporta in za lep izgled in za čim nižjo ceno. Svinjine porabimo letno 40.000 ton , več kot polovico jo uvozimo, kar pomeni 350.000 glav, kar bi lahko vzredili doma v sedaj praznih hlevih in z domačimi delovnimi mesti. Tudi po vrtnin uvozimo celo 63 % in to hibridno,transportno utrujeno in » groza » celo gensko spremenjeno, kjer še nihče ne pozna možnih dolgoročnih posledic. Zato imam svoj vrt, kjer ne cepim solate z mišjimi geni. Tovarno sladkorja smo prodali, izgubili pridelavo pese na 15.000 Ha in izgubili tisoče delovnih mest na podeželju

Naj večja nespametnost ob poplavi tujih trgovin je prodaja Mercatorja, ki ima še kar precejšen delež slovenskih izdelkov.

Vse navedeno je resnično neverjetno in ljudje temu upravičeno pravijo sabotaža, uporabljajo pa tudi izraz iz parlamenta - veleizdaja.

Obdelajmo vso zemljo, povečajmo samooskrbo - žita 100 %, povrtnine 90 %, svinjine 90 % Tržimo Kraški pršut in Teran, postavimo nazaj proizvodnjo sladkorja, povečajmo delež rib v prehrani, izdelajmo verigo domačih lesenih trgovin v lasti lokalnih skupnosti z znanim Štorom pridelave, Organizirajmo VRT SLOVENIJE ( že zasnovan v dolini Dragonje ) oz. več takih vrtov še v Pomurju, Ljubljanskem baiju, na Goriškem itd. Dajmo brezposelnim preko Društva brezposelnih Slovenije v najem po min. ceni neobdelane in zaraščajoče se površine in jim olajšajmo preživetje.

Učinek samooskrbe bi bil izjemen. Domači pridelki bi bili kakovostnejši, vsi prispevki zaposlenih in umiki pomoči brezposelnim bi šli direktno v proračun , brezposelnih pa bi na tem področju zaposlili cca 80.000.

GOZDOVI

25. ) Gozdovi so naše največje bogastvo, s katerim bi morali ravnati zelo skrbno, a se to ne dogaja.. Gozdovi se ne vzdržujejo, se ne sekajo oz. redčijo, so pregosti in se dušijo in sušijo in so podvrženi boleznim. Poznam nekoliko težje pristopne lokacije na Gorenjskem, kjer ni bilo sečnje že 70 let, drevesa odmrejo in padejo, kot v pragozdu. Tudi privatni lastniki se pri prodaji gozda radi » pohvalijo »,da ni bilo sekano že 40 let. Kjer pa se seka pa nihče ne očisti odpadke in veje , ki so odlično gojišče za lubadarja. Pri nižinskih smrekovih gozdovih je ponekod gostota 3 x večja od optimalne, ki zagotavlja normalno rast. Gozdove je treba nujno dovolj razredčiti, tako kampanjsko pridobljen iztržek pa vnesti v proračun.

Da se premalo seka tako v privatnih kot državnih gozdovih je vzrok, da vsaj pri nas ni dovolj povpraševanja po lesu. Lesno predelovalna industrija je zreducirana ali propadla, žage se zapirajo,ni strategije za finalizacijo v množico končnih izdelkov. Dobro organizirano gozdarstvo z lesno predelavo bi lahko ustvarilo od 3 do 4 Mrd € , ter vzdrževalo konstantno 60.000 delovnih mest. Za primerjavo : Avstrija ustvari z gozdom in v lesni verigi 13 Mrd € in

330.000 delovnih mest. Seveda se v Avstriji močno oskrbujejo z našim lesom, saj ga mi tja izvažamo v najcenejši obliki, v hlodih, torej brez vsake dodane vrednosti, zaradi nedelovanja naše predelovalne industrije pa uvažamo polizdelke.

Lesna veriga potrebuje takojšnjo reorganizacijo Država bi morala ustanoviti državno podjetje SLOVENSKI GOZDOVI in les in izdelke tržiti za svoj račun oz. za državni proračun. Tako pa je znano, da se državi ne da ubadati z gozdovi ampak jih za bagatelno ceno na panju odda koncesionaijem, ki iz njih delajo ogromne dobičke in črne luknje ( po informacijah menda letno do 600 milionov € ), ki so spet hrana za male in velike ribe.Tako se praksa AC- križa in TEŠ- 6 lepo nadaljuje. V istem hipu pa rešujemo proračun z razprodajo podjetij, če jih bo kdo sploh kupil, ali pa z znižanjem plač in pokojnin. Vprašanje je ( morda neumno ) ali predsednica sploh ve za taka početja, oz. ker smatram da ve, se sprašujem, ali ona vlada suvereno ali jo obvladujejo močni lobiji, ki dejansko vladajo v imenu kapitala na račun obubožanega prebivalstva, kot se to dogajalo že vrsto let.

Za takojšnjo akcijo reševanja proračuna predlagam sledeče :

Slovenija ima 10.000 kv. km gozdov ali 1 milion ha , ki vsebujejo 337 mil. kub. m. lesa.

Od tega je v državni lasti 22 % ali 74 milionov kub. metrov, iglavcev 34,listavcev 40 mil Če bi RKC svoj dolg iz Zvona 1 in Zvona 2 v višini 1.15 Mrd € pobotal z gozdovi in te vrnil državi, bi državni gozd narastel od 220.000 Ha na cca 320.000 Ha ali 110 mil. kub. metrov. Interventni posek vsaj 4 mil.kub.m iglavcev bi prinesel v razmeiju prodaje - 30 % hlodovine po ceni 70 € za kub.m. (čistega 35 €) - 4 mil.x0,3x35x0.8 = 32,6 mil. €

70 % rezan in suh les po 170 € (čistega 100 € ) - 4 mil.x0,7xl00xo,8 = 224 mil €

Pri potrebnih 10.000 delavcih znašajo prispevki 36 mil. €, pomoč brezposelnim 24 mil € Dohodek od iglavcev skupno 316 mil. €

Podoben izračun za listavce prinese :

70 % lesa za kurjavo 4 mil.x 0,7x25x0,8 = 56 mil €

30 % rezan les 4 mil x 0,3x80x0,8 = 76,8 mil € Skupaj 132,8 mil. €

Skupni dohodek iglavcev in listavcev znaša 448 mil. €

Pri poseku cca 5 mil.kub.m dohodek znaša 560 mil €

Če k temu prištejemo še dohodek od izdelkov celotne lesne verige, to je pohištvo iz polnega lesa, lesene hiše, drobni izdelki, se zgoraj navedem dohodek kratkoročno v enem letu lahko podvoji, tako, da bi iz lesa iztržili 1 Mrd € (v Avstriji 13 Mrd € ).