Ljubljana - Novela zakona o RTVS, ki jo je v četrtek predstavilo ministrstvo za kulturo, je v novinarski stroki naletela na različne odzive. Predsednik ZNP Igor Kršinar meni, da je slaba, saj iz sveta izloča zaposlene. Za predsednika DNS Grego Repovža pa ustvarja ustreznejšo obliko vodenja RTVS, čeprav tudi on meni, da bi moral biti vpliv zaposlenih večji.

Kršinar: Osnutek novele je slab

Predsedniku Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Kršinarju se zdi osnutek novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) slab predvsem zato, ker iz programskega sveta RTVS izloča predstavnike novinarjev, kar po njegovem ni dobro. Prepričan je, da se s takšnim predlogom zgolj nadaljuje večletna politika leve koalicije, ki je iz organov odločanja izrivala novinarje. Kot navaja, je omenjena politika že leta 1999 ukinila dotedanje obvezno soglasje novinarjev RTVS k imenovanju urednikov, "zdaj pa jim ukinja še to minimalno pravico, ki so jo imeli".Takšno ravnanje Kršinar zameri zlasti kulturni ministrici Majdi Širca. "Ta bi kot nekdanja novinarka morala predvsem zagovarjati novinarske pravice, namesto, da jih krči," je dejal. Ob tem je spomnil, da je bila prav Širca tista, ki je leta 1999 v državnem zboru zagovarjala tudi spremembo zakona o RTVS, s katerim je bilo ukinjeno soglasje novinarjev RTVS k imenovanju urednikov.

Posebej škandalozno se Kršinarju tudi zdi, da je predlog, ki zaposlene na RTVS izriva iz sveta, podprl tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Grega Repovž. "Sprašujem se, kako je lahko Repovž, kot predstavnik največjega novinarskega društva v Sloveniji, pristal na to, da se novinarjem vzame pravica, da so zastopani v svetu RTVS. To je škandal," je dejal. Nenavadno se mu tudi zdi, da bo tri predstavnike v svetu RTVS po predlogu imenoval predsednik države. Po njegovem predsednik tudi po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov po ustavi takšne pravice nima. "Ustava namreč natančno določa, koga vse lahko imenuje predsednik države, predstavniki sveta RTVS pa med njimi niso navedeni," pravi. Predlog se mu zdi toliko bolj sporen zato, ker bo imel predsednik odločilno vlogo pri tem, kakšna bo svetovno-nazorska usmeritev sveta. Moti ga tudi, da vse urednike nastavlja politično imenovani svet in ne več uprava.

Repovž: Zakon ni tako pomemben kot ljudje, ki ga izvajajo

Stališče predsednika DNS Grege Repovža glede omenjene novele je, da ni tako pomemben zakon, kot ljudje, ki ga izvajajo. "Če bi bilo namreč vodstvo zavoda boljše, bi bila RTVS uspešna institucija ne glede na slabosti zakona", pravi. Novi zakon po njegovem vzpostavlja primernejšo strukturo vodenja, meni pa, da bi morali imeti odgovorni uredniki več pooblastil. Na vprašanje, ali predlagani način izbire in sestave sveta uresničuje zavezo koalicije v koalicijski pogodbi, da bo poskrbela za takšen zakon, da bodo organi upravljanja in nadzora na RTVS izvzeti iz vpliva politike, Repovž odgovarja, da so v društvu ves čas zastopali stališče, da bi morala svet izbirati civilna družba avtonomno, a po "drugi strani veljavni zakon ustvarja lažno civilno družbo". Spreneveda se namreč, "da gre za nepolitično izbrane ljudi, dejansko pa je bil to najbolj politično dirigiran svet RTV doslej". Če mora torej politika imenovati člane sveta, pravi Repovž, je bolje, da se vsaj preneha sprenevedati. Ob tem dodaja, da je do načina kadrovanja v svet, ki ga predvideva novela, skeptičen, "je pa napredek, da omenjenega sprenevedanja ni več".

Glede dejstva, da predlagana novela iz sveta izključuje predstavnike zaposlenih, hkrati pa novinarjem tudi ne vrača leta 1999 ukinjeno obvezno soglasje k imenovanju odgovornih urednikov, Repovž ugotavlja, da bi moral biti vpliv zaposlenih večji, kar je, kot pravi, pri pripravi novele zagovarjal tudi sam. "Slabo se mi zdi, da se zaposlenim ne prizna znanja in moči, ki jo imajo in jo morajo imeti za zagotavljanje dobrega delovanja zavoda," je dejal. Glede soglasja pa dodaja, da to ni tisto, ki zagotavlja avtonomijo in kvalitetno novinarsko delo, zato se mu zdi "celo prav, da soglasja ni, saj bo vsako morebitno imenovanje urednikov v nasprotju z mnenjem uredništva avtomatično pokazalo, da tisti, ki bo zavod takrat vodil, ne razume, da je temelj dobrega delovanja vsake organizacije zadovoljstvo ljudi". Predsednik DNS še meni, da bi bilo slabo, če bi se RTVS preoblikovana v delniško družbo: "Da pa se uveljavljajo pravila, torej višje obveznosti in bolj natančen nadzor, pa je edino pravilno. Delniška družba je pri tem dobra podlaga."

Ministrstvo za kulturo zanika Kršinarjeve navedbe

Ministrstvo za kulturo je zanikalo Kršinarjeve navedbe, da "vse urednike nastavlja politično imenovani svet in ne več uprava". Poudarja, da novela zakona o RTVS predlaga, da odgovorne urednike na podlagi javnega razpisa imenuje uprava, druge urednike pa na podlagi javnega razpisa nato imenujejo pristojni odgovorni uredniki. "Le v primeru, če namerava uprava imenovati za odgovornega urednika kandidata, ki ni dobil pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvu, za katero bo imenovan, mora pridobiti soglasje sveta," so sporočili z ministrstva za kulturo.

RTV Slovenija le delno zadovoljna z novelo

Vodstvo Javnega zavoda RTV Slovenija po proučitvi osnutka novele Zakona o RTV Slovenija meni, da predlagane spremembe in dopolnitve pomenijo celosten poseg v strukturo in vsebino veljavnega zakona. Nekaj predlaganih sprememb in dopolnitev je takšnih, ki so pozitivne za nadaljnji razvoj javnega medij, z nekaterimi spremembami pa so predlagatelji, kot poudarjajo na RTV, zgrešili svoj lasten cilj in osnovni namen novega zakona - politično neodvisnost javnega medija.