PRITOŽBA
ZARADI INFORMACIJSKEGA ONEMOGOČANJA REFERENDUMSKEGA ODLOČANJA VOLILCEV Z DNE
17.5.2011
-------- Prvotno sporočilo --------
Zadeva: | DANES VLOŽENA PRITOŽBA ZARADI INFORMACIJSKEGA ONEMOGOČANJA REFERENDUMSKEGA ODLOČANJA VOLILCEV |
---|---|
Datum: | Tue, 17 May 2011 18:30:57 +0200 |
Od: | Vlado Stres <stres.vlado@gmail.com> |
Za: | rvk@gov.si, gp.iju@gov.si |
Kp: | jožef jarh <sedajda@gmail.com>, Vladislav Stres <vladislav.stres1@t-2.net>, valentin.hribar@guest.arnes.si, spomenka.hribar@siol.net, rajko.pirnat@pf.uni-lj.si, franc.testen@sodisce.si, avbelj@gmail.com, miro.cerar@pf.uni-lj.si, bucar@panevropa.si, andrej magajna <andrej.magajna@gmail.com>, andrej.ule@guest.arnes.si, saso@ga-ga.si, silvester.surla@revija-reporter.si, Nenad Gluks <nenad.glucks@revija-reporter.si>, "sebastjan.apat"@dz-rs.si, Blaž Babič <blaz.babic@amis.net>, info@varuh-rs.si, info@dnevnik.si, Ivan Koderman <ivan_koderman@t-2.net>, bostjan.campa@t-2.net, sfranc3@siol.net, stojan.auer@lpr.si |
„Ali sem za to, da se uveljavi ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU DOKUMENTARNEGA IN ARHIVSKEGA GRADIVA TER ARHIVIH (ZVDAGA-A), ki ga je sprejel državni zbor RS na seji, dne 4.2. 2011?"
Obvestilo
ne nudi možnosti odločitve, saj so objavljeni le popravki zakona in ne cel
zakon z posebej poudarjenimi predlaganimi popravki.
Tako lahko na 11. in 12. strani obvestila beremo povsem nerazumljiv tekst
kot npr.: „V
dvajseti alineji se črta beseda „svojega“.
Tovrstno besedišče je iztrgano iz konteksta in je zato bralcu povsem
nerazumljivo.
Tako kot sam odgovor pričakuje tudi Ministrstvo za javno upravo. Tudi oni odgovora od ustreznega organa niso prejeli.
"Glede na vsebino prejetega dopisa in glede na določbe 16. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08 in 35/09), je potrebno prejeto pritožbo obravnavati in na strankine navedbe v predpisanem roku odgovoriti. Vaš odziv in odgovor pričakujemo v roku 15 dni od prejema tega dopisa."
----- Original Message -----From: Državna volilna komisijaSent: Wednesday, May 18, 2011 10:02 AMSubject: FW: DANES VLOŽENA PRITOŽBA ZARADI INFORMACIJSKEGA ONEMOGOČANJA REFERENDUMSKEGA ODLOČANJA VOLILCEV
LOKALNE VOLITVE 2010
Zaradi manipulacij z volivci je Jožef Jarh, dne 24. 9 2010 na ustrezne naslove Mestne občine, volilne komisije, varuhinji človekovih pravic, predsedniku republike... poslal pismo z Zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja v času volitev.
![]()
Pričakujem ustrezno reagiranje na opisane probleme ter rešitve. Jožef Jarh |
Dne 24. 9 2010 je Jožef Jarh na RVK - Republiško volilno komisijo,
na naslov MOL in na več drugih naslovov, za katere je menil da lahko
pomagajo pri reševanju problema neinformiranosti, poslal spodnje
pismo (obseg vsebine 31 tipkanih vrstic): ![]() ZAHTEVA ZA PRIDOBITEV INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V ČASU VOLITEV V skladu z 44. čl. 2 odst. Ustave RS, ki se glasi: »Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.« kot volivec in državljan RS Slovenije, naslovnikom vlagam zahtevo za pridobitev ustreznih informacij o kandidatih. Volilni program in opis ter kronološki pregled dosedanjih zaposlitev kandidata namreč potrebujem za odločanje o izbiri kandidatov. Informacije o kandidatih, ki s strani države prihajajo na moj naslov so pomanjkljive do te mere, da so za odločanje o izbiri povsem neuporabne. V skladu z mojimi ustavnimi pravicami iz 39 čl. 2 odst. Ustave RS, ki se glasi: »Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.« zahtevam pridobitev zgoraj navedenih informacij, več pdf. |
NIHČE OD NASLOVNIKOV NI ODGOVORIL NA KLJUČNI
IZPOSTAVLJEN PROBLEM
Če bi namreč MOL naredil volilne "sezname" v glasilu Ljubljana po četrtnih
skupnostih, bi volivci dobili le informacije o kandidatih med katerimi lahko
izbirajo, časopisni prostor pa bi zadostoval za objavo
volilnih programov, zavez in referenc kandidatov. Tako bi bili mi volivci
ustrezno obveščeni. Ker smo ostali brez ustreznih informacij smo lahko volili le
na slepo na podlagi dosedanjih informacij. Zato smo/so
10. oktobra
volili že znane obraze. Tokratne
lokalne volitve so po ocenah Financ najdražje v zgodovini Slovenije. Kakšne
informacije smo dobili volivci pred volitvami za ta denar?
Kljub temu da država neposredno in posredno financira izvajalce volitev, jih ni organizirala tako, da bi bili volivcem razpoznavni programi, zaveze in reference kandidatov na volitvah. Mestna občina Ljubljana je že 7. 5. 2010 sprejela Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana za volilno leto 2010. Lista Zorana Jankovića je iz tega naslova med drugim dobila tudi 33.000 EURov neposrednega nadomestila za stroške volilne kampanje. Strošek volilne kmpanje bil tudi tisk in razpečava posebne številke glasila MOL Lokalne volitve so iz državnega in občinskih proračunov posrkale najmanj osem milijonov evrov, kar je še enkrat toliko, kot nas stanejo volitve ali referendumi na državni ravni. Strošek lokalnih volitev v Ljubljani je bil 3 evra na volivca. Šefi volilnih komisij so za svoje delo prejeli nadomestilo v višini županske plače, namestniku pa 80% lete. Na pritožbo /protest Jožefa Jarha volilna komisija niti MOL nista odgovorila, niti ni poskrbela za ustrezno obveščenost volivcev v Ljubljani .
vir: časopis Finance 2. (pdf1)
S strani pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja je prejel obširno obrazložitev delovnega področja pooblaščenke.
Od predsednika države je 5.10.
2010 prejel
odgovor (5,5 tipkanih vrstic), da naj se obrne na Mestno volilno komisijo Mestne občine Ljubljana. Iz
pisma samega (poglejte zgoraj) je razvidno, da se je v istem pismu obrnil tako
na Republiško volilno komisijo, kot na MOL. Odgovor je bil brez vsebine,
opozarjal je na nekaj kar je bilo že storjeno v pismu samem
slika (jpg).
Varuhinja človekovih pravic je prav tako povzela le del argumentov iz
Jarhovega pisma in ugotovila, da ni pravi naslov za reševanje problema
neobveščenosti volivcev glede programov in referenc posameznih kandidatov, več
odgovor predsednika države in varuhinje
pdf.
Na podlagi odgovorov lahko zaključimo, da tako varuhinja kot predsednik države menita, da je zahteva Jarh Jožefa, ki je za svojo volilno odločitev zahteval podatke o programih in referencah kandidatov... ni povezana z njunim delom. Noben od njiju namreč ni sprožil nobenega postopka, niti ni naredil ničesar s čimer bi pripomogel k reševanju problema, ki je argumentirano obrazložen v njegovem pismu. RVK in MOL pa "poslujeta" še bolj nesramno. Jarh Jožefu do danes 11. 10. 2010 nista niti odgovorila.
PRIREJANJE VOLITEV
- POTOP DRŽAVE?
Tiskovna konferenca
novoustanovljene stranke PREMIK je bila 23.09. 2010 v kavarni Union. Vodila sta
jo Peter Mesec (predsednik stranke Premik je prišel zaradi tiskovne konference
iz Železnikov) in Miha Burger (Lista Mreže inženirjev za Ljubljano). Tiskovni
konferenci smo prisostvovali tudi člani in simpatizerji stranke SED (Stranke
enakopravnih dežel).
Kljub vabilom, ki so jih prejeli vsi pomembnejši mediji ter STA na novinarko
konferenco ni prišel niti ene novinar (vabilo
pdf).
Podobno se je zgodilo leta 2008 na tiskovni konferenci štirih strank, ki so jih predstavljali: Jože Duhovnik, Vlado Čus, Stojan Auer, Lovro Škrinjarič. Zato vem, da tudi tokrat to ni bil slučaj, ampak stalna medijska praksa slovenskih medijev (tudi javnega zavoda RTVS). Posledica tovrstnega neobveščanja, cenzure, zadušitve vsega novega je, da so volitve zrežirane, puste in da zato na volitve hodi vse manj volivcev, predvsem (pravih) intelektualcev. Posledica tega pa je hitra negativna kadrovska selekcija in PROPADANJE DRŽAVE SLOVENIJA, na kar je opozorjeno v Zahtevi.
Medije se v Sloveniji podreja in disciplinira na različne načine. Eden izmed teh je dodeljevanje sredstev iz medijskega sklada ipd. Namesto da bi sklad omogočal zniževanje zagonskih sredstev in osnovnih stroškov za delovanje medijev se sredstva delijo več in manj arbitrarno, izza navideznih strokovnih komisij, za kao projekte, katerih realizacijo nihče ne preverja. Tudi v tem primeru je tovrstni način dela. generiral razmere za informacijsko izločitev vsake nove alternative. Tako volivci nismo bili seznanjeni z morebitnimi alternativami, zato smo se lahko odločali le med znanimi imeni.