NUJNOST  SPREMEMBE RAZLAG ZAKONA O RTV, DOPOLNITEV ZAKONA 
IN NUJNOST USKLADITVE  INTERNIH  AKTOV  RTV SLOVENIJA  Z ZAKONODAJO

Svoboda tiska zaradi pomena javne informacije ni svoboda za novinarje in druge pišoče brez kakršne koli informacijske omejitve. Nepopolne informacije glede predstavitev političnih kandidatov oz. neobveščanje o njihovih programih in kompetencah je zavajanje ali pa onemogočanje funkcioniranja demokracije  in družbeno škodljivo ravnanje.   

RTV Slovenija je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov. Zakon o RTV se med volilno kampanjo ne spoštuje.

Glede na Zakon o RTV mora javni zavod RTV Slovenije:

4. člen Javni zavod RTV SLO:

prvi odstavek
– zagotavlja verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča o političnem dogajanju

sedmi odstavek
– zagotavlja kakovostne informacije o vseh pomembnih političnih dogodkih;

šestnajsti odstavek
 – posebno pozornost posveča razvijanju politične kulture;

sedemnajsti odstavek
– širi razumevanje vseh ključnih vprašanj delovanja demokratične družbe;

enaindvajseti odstavek:
– spodbuja kulturo javnega dialoga ter omogoča širok prostor za javne razprave o problemih v družbi;

Analiza poročil o kandidatih za volitve v DZ RS za leto 2008 kaže, da poročanje ni bilo celovito, niti verodostojno, niti nepristransko informativno. To je pripeljalo do stanja da redni gledalci in poslušalci  medijev R TV Slovenije ne znajo niti našteti izven parlamentarnih strank, ki s kandidati pokrivajo vse volilne enote.  O ravni izvajanja zahtev zakona o RTV in Ustave RS govori dejstvo da na tiskovni konferenci štirih izven parlamentarnih strank 08.09.2008 ni bil prisoten noben novinar RTV kljub temu da so bili vabljeni iz več strani.  Ker R TV zanemarja izven parlamentarne stranke ne samo med volno kampanjo ampak tudi v vmesnem obdobju, lahko ugotovimo da ne posveča posebne pozornosti razvijanju politične kulture - obratno krni jo z dajanjem medijske pozornosti le predstavnikom 2 (največjih) političnih opcij. Posledica tega je nadaljevanje procesov razpadanje družbe na dva politična bloka. Polariziranje družbe je povsem v nasprotju s temeljnimi vrednotami Ustave RS ter demokracije na sploh.

5. člen

Glede na zahteve 5. Člena morajo uredniki RTV Slovenija in drugi, ki so neposredno udeleženi pri ustvarjanju ali pripravljanju RTV programov, morajo pri svojem delu še posebej:
    – spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij;
    – spoštovati načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma;
    – zagotavljati nepristransko in celovito obveščenost, tako da imajo državljani možnost svobodnega oblikovanja mnenj;


NUJNOST SPREMEMBE 12. ČLENA Zakona o RTV:

12. člen  v tretjem odstavku zahteva, da  morajo imeti politične stranke in neodvisni kandidati, ki niso zastopani v državnem zboru oziroma v Evropskem parlamentu, skupaj na razpolago eno tretjino skupnega časa, ki ga RTV Slovenija določi za vse politične stranke in kandidate, ki sodelujejo na volitvah. RTV Slovenija tem strankam oziroma kandidatom omogoči predstavitev v ločenih terminih, tako, da je vsaki od teh strank oziroma vsakemu od neodvisnih kandidatov omogočena medsebojno enakopravna predstavitev.

Zavzeti se moramo za spoštovanje načela enakih možnosti in enakopravne predstavitve vseh kandidatov preko javnega zavoda RTV Slovenija. Ko so volitve so vse stranke neparlamentarne, saj jim je potekel mandat. Ločevanje na parlamentarne, neparlamantarne stranke v luči predstavljanja kandidatov za politične funkcije je diskriminatorno in neustavno.  V praksi pa se tudi ta čas prepolavlja. Parlamentarne stranke svoj čas volilne prepoznavnosti namreč dobivajo tudi v rednih informativnih oddajah in ne samo v volilnih informativnih oddajah. Neparlamentarne stranke so v volilnem  obdobju leta 2008 lahko seznanjale volivce s svojimi stališči v samo 2 izrednih informativnih oddajah: v oddaji »Volilno soočenje neparlamentarnih strank« v trajanju 60 minut v kateri je bil nabor vprašanj tako ozek da se stranke niso celovito predstavile in v oddaji »Samopredstavitev« v trajanju 90 sekund. Ves ostali čas RTV medijev predstavljanja političnih strank in kandidatov za parlamentarne volitve 2008  je bil namenjen parlamentarnim strankam in predvsem veljakom največjih parlamentarnih strank.

Opisano problematiko je treba sprožiti pred Varuhom človekovih pravic RS in EU ter na Ustavnem sodišču RS.

V Ljubljani: 18. 10. 2009

napisal: Vladislav Stres

p.s.:

1.  PROTESTNA IZJAVA NA RVK

»Vsa gospodinjstva so za parlamentarne volitve 2008 prejela brošuro - Liste kandidatov /kandidatk za poslance v DZ RS kjer so navedena samo imena in osebni podatki kandidatov. Za to, da nismo kot volivci na takšen način nismo zvedeli praktično ničesar je oblast zaukazala spisati in natiskati ter razpečati biltena v obsegu 16 listov formata A4, oziroma 32 strani . Volivci bomo volili po voliščih kjer bomo izbirali med 17 kandidati, zato nas zanimajo predvsem podatki le teh 17 oz. 16... kandidatov liste med katerimi bomo tudi dejansko izbirali. Poleg imena nas zanima tudi kratek življenjepis in programi. Volivci dejansko niso primerno seznanjeni z izbiro. Na TV soočenjih se predstavnikom pomembnejših strank, ki dobijo redko priložnost predstavitve, daje vprašanja kot da bi narod izbiral PREMIERJA. Poslanci pa bi morali odgovarjati na ključna vprašanja lastne načelnosti, vrednot, morale ter idej za reševanje ključnih problemskih vprašanj te družbe. Številni sploh ne dobijo nikakršnih možnosti javnih predstavitev - po izključevalnih ključih: niso parlamentarni, niso moški, niso ženske, niso največja stranka...«           
Na protest RVK ni odgovoril             

Vladislav Stres

2. ODLOČBA USTAVNEGA SODIŠČA U-I-372/96 : »Zakonska ureditev, po kateri je izven parlamentarnim strankam namenjena tretjina skupnega programskega časa v volilni kampanji na RTV Slovenija, ne pomeni nedopustnega razlikovanja med političnimi strankami. Razlikovanje sicer pomeni poseg v enakost pasivne volilne pravice, vendar je ta poseg utemeljen z večjo preglednostjo volilne kampanje in s tem učinkovitejšim uresničevanjem volilne pravice. Poseg je za doseganje tega cilja ustrezen in nujno potreben, njegova teža pa je v sorazmerju s koristjo, ki jo prinaša.«

»11. V ZRTVS je določeno, da mora RTV Slovenija v času volilne kampanje dati brezplačno na razpolago del programskega časa za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov (prvi odstavek 9. člena). Čas, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, ki so zastopane v Državnem zboru, je za vse enak (načelo enakopravnosti drugi odstavek 9. člena). Politične stranke in neodvisni kandidati, ki niso zastopani v Državnem zboru, morajo imeti skupaj na razpolago eno tretjino skupnega programskega časa, ki ga RTV Slovenija določi za vse politične stranke in kandidate, ki sodelujejo na volitvah, pri čemer mora RTV Slovenija tem strankam in kandidatom v okviru skupnega časa, ki jim je namenjen, zagotoviti enakopravnost oziroma enake pogoje za predstavitev (tretji odstavek 9. člena).          

12. Enakost volilne pravice se nanaša tudi na enake možnosti pri predstavitvi kandidatov oziroma kandidatnih list v okviru volilne kampanje v javnih glasilih, ki jih izdajajo država ali lokalne skupnosti oziroma subjekti, v katerih imata država ali lokalna skupnost kapitalsko ali drugače prevladujoč delež. Zlasti nacionalna RTV organizacija, to je javni zavod Radiotelevizija Slovenija, mora politične stranke v času volilne kampanje enako obravnavati.
14. Razlikovanje med političnimi strankami glede na možnosti nastopanja na RTV Slovenija pomeni poseg v načelo enakih konkurenčnih možnosti političnih strank in s tem v načelo enakosti pasivne volilne pravice. To razlikovanje je poseg v ustavno zagotovljeno enakost volilne pravice (43. člen Ustave). Takšen poseg je ustavno dopusten samo v primeru, da varuje neko drugo ustavno vrednoto, da je za dosego tega cilja nujen (neizogiben) in da je teža posega sorazmerna s škodo, ki bi nastala varovani ustavni vrednoti, če posega ne bi bilo.«    
19. Slovenska obrtno podjetniška stranka v pobudi predlaga, naj se v 9. členu ZRTVS doda besedilo, ki bo zagotavljalo vsaki politični stranki minimalni programski čas na programih RTV Slovenija v času volilne kampanje. Pobudnica ne zatrjuje, da gre za protiustavno pravno praznino, zato Ustavno sodišče tega dela pobude ni obravnavalo.«

---

domov