PROTOKOL O UPORABI NAČEL
SUBSIDIARNOSTI IN SORAZMERNOSTI
VISOKE
POGODBENICE,
Z ŽELJO zagotoviti, da se odločitve sprejemajo v kar najtesnejši povezavi
z državljani Unije,
ODLOČENE vzpostaviti pogoje za uporabo nadel subsidiarnosti in
sorazmernosti, utemeljenih v členu I-9 Ustave, in vzpostaviti sistem
nadzorovanja institucij pri uporabi teh načel,
SO SE DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene k Ustavi:
1.
Vsaka institucija stalno zagotavlja
upoštevanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti, določenih v členu I-9
Ustave.
2. Komisija
pred predlaganjem zakonodajnih aktov opravi obsežna posvetovanja. Pri tein se
po potrebi upoštevajo regionalne in lokalne razsežnosti predvidenih ukrepov. V
izjemno nujnih primerih Komisija tega posvetovanja ne opravi. V svojem predlogu
navede razloge za takšno odločitev.
3.
Komisija pošlje svoje zakonodajne predloge in
spremenjene predloge hkrati nacionalnim ~mitom držav
članic in zakonodajalcu Unije. Zakonodajne resolucije Evropskega parlainenta in stališča Sveta ministrov se pošljejo
nacionalnim parlamentom držav članic takoj, ko so sprejeta.
4.Komisija utemelji svoj predlog glede na načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.
Vsak zakonodajni predlog mora vsebovati podrobno izjavo, ki omogoča oceno
njegove skladnosti z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Ta izjava mora
vsebovati podatke o predvidenih finančnih učinkih predloga, v primeru okvirnega
zakona pa tudi o posledicah za predpise, ki jih morajo sprejeti države članice,
vključno z regionalno zakonodajo, kjer je to potrebno. Razloge za mnenje, da se
lahko cilj Unije lažje uresniči na ravni Unije, je treba utemeljiti s
kvalitativnimi in, če je možno, kvantitativnimi kazalci. Komisija pri tem
upošteva potrebo, da bi bila finančna ali upravna bremena, ki naj bi jih nosili
Unija, nacionalne vlade, regionalni ali lokalni organi, gospodarski subjekti in
državljani čim manjša in sorazmerna s ciljem, ki gaje treba doseči.
5.Vsak
nacionalni parlament ali dan nacionalnega parlamenta države članice lahko v
šestih tednih od datuma, ko je Komisija poslala zakonodajni predlog,
predsednikom Evropskega parlamenta, Sveta ministrov in Komisije predstavi svoje
obrazloženo mnenje, zakaj sodi, da zadevni predlog ni skladen z nalom subsidiarwsti. Kadar je to potrebno, se vsak nacionalni
parlament ali dom nacionalnega parlamenta posvetuje z regionalnimi parlamenti,
ki imajo zakonodajna pooblastila.
6.Evropski
parlament, Svet ministrov in Komisija upoštevajo obrazložena mnenja nacionalnih
parlamentov držav članic ali doma nacionalnega parlamenta.
Nacionalni parlamenti držav članic z enodomnim parlamentarnim sistemom
imajo dva glasova, medtem ko ima v dvodomnem
parlamentarnem sistemu vsak dom en glas.
Če obrazložena
mnenja o neskladnosti predloga Komisije z načelom subsidiarnosti predstavljajo najmanj tretjino vseh glasov, dodeljenih nacionalnim
parlamentom držav članic in njihovim domovom, Komisija
svoj predlog preveri. Kadar gre za predlog Komisije ali pobudo skupine držav
članic, mora biti ta prag najmanj četrtina glasov, kot je določeno v členu
III-165 Ustave o območju svobode, varnosti in pravice.
Po tem
preverjanju se lahko Komisija odloči, da bo svoj predlog ohranila, spremenila
ali umaknila. Svojo odločitev mora utemeljiti.
7.Sodišče je
pristojno za obravnavanje tožb zaradi kršitve načela subsidiarnosti v
zakonodajnem aktu, ki jih v skladu s pravili iz člena III-270 Ustave vložijo
države članice ali o katerih poročajo v
8.skladu s
svojim pravnim redom v imenu svojega nacionalnega parlamenta ali njegovega
doma.
V skladu z
istim členom Ustave lahko vloži tožbe tudi Odbor regij v zvezi z zakonodajnimi akti, za katerih sprejetje je v Ustavi predvideno, da se je treba
posvetovati z Odborom.
9.Komisija pošlje vsako leto Evropskemu svetu, Evropskemu parlamentu, Svetu
ministrov in nacionalnim parlamentom držav članic poročilo
o uporabi člena I-9 Ustave. To letno poročilo se
posreduje tudi Odboru regij in Ekonomsko-socialnemu odboru.