Polje z besedilom: •PROTOKOL O UPORABI NAČEL
SUBSIDIARNOSTI IN SORAZMERNOSTI

VISOKE POGODBENICE,

 

Z ŽELJO zagotoviti, da se odločitve sprejemajo v kar najtesnejši povezavi z državljani Unije,

 

ODLOČENE vzpostaviti pogoje za uporabo nadel subsidiarnosti in sorazmernosti, utemeljenih v členu I-9 Ustave, in vzpostaviti sistem nadzorovanja institucij pri uporabi teh načel,

 

SO SE DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene k Ustavi:

 

1.  Vsaka institucija stalno zagotavlja upoštevanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti, določenih v členu I-9 Ustave.

 

2.  Komisija pred predlaganjem zakonodajnih aktov opravi obsežna posvetovanja. Pri tein se po potrebi upoštevajo regionalne in lokalne razsežnosti predvidenih ukrepov. V izjemno nujnih primerih Komisija tega posvetovanja ne opravi. V svojem predlogu navede razloge za takšno odločitev.

 

3.  Komisija pošlje svoje zakonodajne predloge in spremenjene predloge hkrati nacionalnim ~mitom držav članic in zakonodajalcu Unije. Zakonodajne resolucije Evropskega parlainenta in stališča Sveta ministrov se pošljejo nacionalnim parlamentom držav članic takoj, ko so sprejeta.


4.Polje z besedilom: •Komisija utemelji svoj predlog glede na načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Vsak zakonodajni predlog mora vsebovati podrobno izjavo, ki omogoča oceno njegove skladnosti z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Ta izjava mora vsebovati podatke o predvidenih finančnih učinkih predloga, v primeru okvirnega zakona pa tudi o posledicah za predpise, ki jih morajo sprejeti države članice, vključno z regionalno zakonodajo, kjer je to potrebno. Razloge za mnenje, da se lahko cilj Unije lažje uresniči na ravni Unije, je treba utemeljiti s kvalitativnimi in, če je možno, kvantitativnimi kazalci. Komisija pri tem upošteva potrebo, da bi bila finančna ali upravna bremena, ki naj bi jih nosili Unija, nacionalne vlade, regionalni ali lokalni organi, gospodarski subjekti in državljani čim manjša in sorazmerna s ciljem, ki gaje treba doseči.

5.Vsak nacionalni parlament ali dan nacionalnega parlamenta države članice lahko v šestih tednih od datuma, ko je Komisija poslala zakonodajni predlog, predsednikom Evropskega parlamenta, Sveta ministrov in Komisije predstavi svoje obrazloženo mnenje, zakaj sodi, da zadevni predlog ni skladen z nalom subsidiarwsti. Kadar je to potrebno, se vsak nacionalni parlament ali dom nacionalnega parlamenta posvetuje z regionalnimi parlamenti, ki imajo zakonodajna pooblastila.

6.Evropski parlament, Svet ministrov in Komisija upoštevajo obrazložena mnenja nacionalnih parlamentov držav članic ali doma nacionalnega parlamenta.

Nacionalni parlamenti držav članic z enodomnim parlamentarnim sistemom imajo dva glasova, medtem ko ima v dvodomnem parlamentarnem sistemu vsak dom en glas.


Če obrazložena mnenja o neskladnosti predloga Komisije z načelom subsidiarnosti predstavljajo najmanj tretjino vseh glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom držav članic in njihovim domovom, Komisija svoj predlog preveri. Kadar gre za predlog Komisije ali pobudo skupine držav članic, mora biti ta prag najmanj četrtina glasov, kot je določeno v členu III-165 Ustave o območju svobode, varnosti in pravice.

 

Po tem preverjanju se lahko Komisija odloči, da bo svoj predlog ohranila, spremenila ali umaknila. Svojo odločitev mora utemeljiti.

 

7.Sodišče je pristojno za obravnavanje tožb zaradi kršitve načela subsidiarnosti v zakonodajnem aktu, ki jih v skladu s pravili iz člena III-270 Ustave vložijo države članice ali o katerih poročajo v

8.skladu s svojim pravnim redom v imenu svojega nacionalnega parlamenta ali njegovega doma.

 

V skladu z istim členom Ustave lahko vloži tožbe tudi Odbor regij v zvezi z zakonodajnimi akti, za katerih sprejetje je v Ustavi predvideno, da se je treba posvetovati z Odborom.

 

9.Komisija pošlje vsako leto Evropskemu svetu, Evropskemu parlamentu, Svetu ministrov in nacionalnim parlamentom držav članic poročilo o uporabi člena I-9 Ustave. To letno poročilo se posreduje tudi Odboru regij in Ekonomsko-socialnemu odboru.