Iz raziskave »Zaupanje javnosti v sodstvo« Toševega inštituta lahko razberemo, da je sodstvu med letoma 2002 in 2006 zaupalo od 33 do 38% anketiranih.

Vir: »Grafični prikaz zaupanja javnosti v sodstvo med obdobjem 2002 in 2006« 

http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/pirc-ales.pdf

Po izračunih indeksa konkurenčnosti švicarskega inštituta za menedžment IMD, za leto 2010, je Slovenija med 58. državami, občutno padla. Z lanskega 32. mesta je nazadovala na 52. mesto. Inštitut za razvoj managementa (IMD Lausanne) v sodelovanju s partnerskimi inštitucijami (Inštitut za ekonomska raziskovanja ter Ekonomska fakulteta) spremlja te kazalce za posamezne nacionalne ekonomije že 22 let.
Slovenija se je letos najbolj poslabšala na področju delovanja gospodarstva, zlasti zaradi strmega upada BDP in zunanjetrgovinske menjave ter  tujih neposrednih naložb. 
Drugo največje poslabšanje je Slovenija utrpela na podpodročju poslovne učinkovitosti. Po tem merilu je zdrsnila za 18 mest, na 57. mesto, slabša je bila samo Hrvaška. Glavni dejavnik tega poslabšanja je bil upad produktivnosti in učinkovitosti, in sicer kar za 29 mest zaradi upada BDP na zaposlenega. Ankete med podjetniki so obenem izredno slabo ocenile delovanje trga dela, menedžerske prakse in vrednote.

Na področju vladne učinkovitosti je Slovenija padla iz 38. mesta na 53. mesto, na področju poslovne učinkovitosti pa z 39. na 57. mesto. V sklopu kazalcev, ki opredeljujejo infrastrukturo pa smo zdrsnili za sedem mest.
V letu 2009 se je srednjeročni trend zmanjševanja razvojnega zaostanka Slovenije za EU15 zaradi našega sorazmerno velikega upada BDP obrnil navzdol in je na ravni zaostanka iz leta 2005.

Slovenija ni bila uvrščena med kritične države glede zadolženosti – tiste, katerih dolg presega 60 odstotkov BDP (zunanji dolg Slovenije je v višini  36% BDP).
V posebni analizi zadolženosti držav pa je IMD letos še ugotovil, da bodo dolgovi nad 60 odstotki BDP najdlje bremenili Japonsko (do leta 2084). Takoj za to pa so: Italija (do leta 2060), Portugalska (2037), Belgija (2035), ZDA (2033), Islandija (2032), Grčija (do leta 2031) Slovenije v analizi ni bilo.

vir:

http://www.finance.si/280112/Zlom-konkuren%E8nosti

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042360666

O POKOJNINAH S KONKRETNIMI PREDLOGI,  
Kaj dejansko pomeni delati do 67 leta starosti (mpg3)

Po javno dostopnih podatkih je v letu 2009 naš BDP padel za 7,3 % s čemer smo se na lestvici 213 držav uvrstili na 202 mesto, torej imamo tudi glede na ta sintetični podatek najslabše rezultate.
Obseg industrijske produkcije pa se je v letu 2009 zmanjšal za 19 % s čemer smo se na lestvici 167 držav uvrstili na 161 mesto.

500.000 slovenskih delavcev se preživlja ob 460 evrih plače, pri čemer dajo 350 evrov zgolj za položnice!
http://markopavliha.blog.siol.net/
 

Država kljub zlomu konkurenčnosti na veliko razsipala davkoplačevalski denar. V letu 2009 se je javni dolg povečal za neverjetnih 59 % v čemer smo prvi v euroconi. Med nepotrebne in razsipne gradnje v teh časih se lahko šteje tudi gradnja centra Stožice. Ljubljana ima  glede na število prebivalcev v primerjavi s 180 evropskimi mesti največ trgovskih površin. Na vsakega Ljubljančana odpade že 1,7 kvadratnega metra trgovin.

.

Po podatkih ministrstva za finance (Bilten javnih financ 3/2010) se je državni proračun v prvih dveh mesecih tekočega leta dodatno (neto) zadolžil za 1,1 milijarde evrov, kar je skupni dolg državnega proračuna povečalo na doslej rekordno vrednost 12,1 milijarde evrov (glej graf Dolg državnega proračuna).
Dolg državnega proračuna, ki neposredno bremeni slovensko državo (davkoplačevalce), se je samo lani povečal za 3,9 milijarde evrov, s 7,1 milijarde evrov decembra 2008 na 11 milijard evrov decembra 2009. Lansko povečanje dolga državnega proračuna (neto zadolževanje) je bilo namenjeno financiranju luknje v državni blagajni (1,7 milijarde evrov) in primanjkljaja državnega proračuna na računu neto posojil in sprememb kapitalskih deležev (264 milijonov evrov), preostalo razliko v višini 1,9 milijarde evrov pa je država položila v banke v obliki depozitov, s čimer je dejansko izvajala prikrito sanacijo bank, ki so omogočila oz. omogočajo tajkunizacijo podjetij (slovensko verzijo akumulacije kapitala - beri KRAJE KAPITALA po hitrem postopku).
Pa še link do članka: http://www.finance.si/277926/Public-enemy-Slovenija-pada-v-prora%E8unsko-brezno
.