POČELO ŽIVLJENJA
1. KORAK
DEKRIPCIJA S POMOČJO SLIKE:
Svet je bil nekoč povsem drugačen kot je
danes. Ve se le to, da so rastline hodile, ločitve med živalskim in
rastlinskim še ni bilo. Na začetku tudi kopnega ni bilo, bilo je le morje in
v morju so živele rastlinsko - živalska bitja, različna in čudna. Življenje
je bilo v morju tudi v najbolj skritih kotičkih: ribe - zveri, z luskami in
ogromnimi očmi, druge so hodile po dnu s kremplji in kožuhi, tretje so se
skrile in čakale da mine pokol tam pod morjem. In prav vse zveri so takrat
imele v sebi rastlinski del. Pod morjem so rasla drevesca. Imela so seme,
liste za lovljenje sončnih žarkov in liste za odmet in hrano plenilcem.
Imela so tudi plodove - semena.
In potem ko je Bog ustvaril kopno, ki se je
dvignilo iz morja, so nekatere rastline - živali prikorakale na kopno.
Predvsem so se na kopno zatekale rastline - živali, ki so bežale pred
plenilci. Na kopnem je vladala povsem drugačna atmosfera, kot je bila
v morju, zato je bilo osvajanje kopnega dodatno upočasnjeno. Najprej so na
kopno hodile predvsem ponoči, saj so sončni žarki na kopnem povsem nekaj
drugega, kot so jih bile vajene v morju.
Bivanje na kopnem pa je trajalo
le kratek čas (npr. nekaj ur),
ob prehudi pripeki, so se običajno vračale v morje kjer so tudi odlagale semena.
p.s: Zgornji rastlinski in spodnji živalski del sta pretirano ločena in kažeta dve skrajnosti. To govori da moramo upoštevati vse vmesne možnosti. Tace so oblikovane v obliki črke y kar govori o vrtenju - spremembah. Površina so luske, dlake.. tudi roževinasti zaključi so pri vseh treh simbolnih tacah različni.
Slika nudi številne odgovore. Če pomislimo na dejstvo da na prav vseh gorah lahko najdemo fosilne ostanke (tudi na himalajski planoti) v luči zgornje dekripcije potem smo že na sledi velike pomote oz. prevare glede razvoja materije, saj so prav vse stvari nastale iz vode. Teorija da je bila Zemlja najprej žareča krogla je povsem napačna. Kdaj drugič več o tej izjemni temi
Te rastline - živali so imele veliko težav, saj je na kopnem sonce pripekalo. Noge so prilagodile površju. Na kopnem so predvsem počivale pred preganjalci in tako velikokrat mirovale. Ob morju so letale številne takratne mušice, ki so jim služile za hrano. Te rastline - živali so bile rod, ki je bival predvsem na kopnem. V sebi so imele še vedno veliko živalskega.
p.s: V stebelcih vidimo krvožilni sistem, korenine pa so obarvane z rdečo barvo, kasneje, ko se rastline - živali "vgnezdijo" (prsti najprej ni bilo), jo nadomesti rjava barva..
2. KORAK
Razvoj zavesti je del razvoja Kozmosa.
Svet je zanimiv, čudovit in presenetljiv ni pa čudežen. Čudno bi bilo, če bi bilo drugače.
Delitev
na zunanji ter notranji svet stvarstva je le posledica naše subjektivne
majhnosti.
Pierre Teilhard de Chardin
DEKRIPCIJA S POMOČJO TEKSTA: Tekst, ki je pisan na način abstraktnih simbolov je dobra osnova za razpredanje določene teme, saj "prevajalca" ne ovira pri tem da ne bi gladil teksta z lastnimi videnji vsebine same, oziroma hitro izve kje je tekst, ki ga prebira šibak ali pa neberljiv. Hebrejski tekst Biblije stare zaveze kot osnova vizualizacijskega videnja vsebine, je seveda zelo zahtevno toda izjemno izhodišče vizualizacijskega prebiranja. Na ta način sicer dobimo bistveno več vsebine kot je danes poznana, saj se abstraktne simbole lahko prebira kot pojme in ne kot posamezne črke. Nekateri jeziki oz. besede alfabetskih pisav še dandanes omogočajo da se jih bere kot simbole le tehtnika branja je zelo slabo poznana (glej Platon Kratil):
Nastanek Sveta kot ga poznamo:
Bog je Svet kot celota in na začetku je zelo trpel saj
je bil Tema, nediferenciran, brez kakršnegakoli dogajanja. Nato je spoznal
da bolečina narekuje njegovo kreacijo. Iskal je druge toda ni jih našel a
vseeno je imel odposlance in to je bilo dovolj za njegovo delitev. Razpočil
se je in ne le enkrat in to se dogaja v neskončnost. Nato so nastale
meglice in s tem sta bila ločena NEBO in »ZEMLJA«. Toda to ni bila Zemlja
kot jo poznamo – ampak meglice katere so se združevale glede na hotenja
vsega kar je posamezno sestavljalo. Meglice so oblikovale ledena telesa.
In pričela se je loviti svetloba, vsega kar je uhajalo iz posameznih teles.
In tako so se začela oblikovati jedra teh teles in pričela se je delitev med
njimi. Oblikovalo se je prvo Sonce, toda bilo je v vodi vsenaokrog.
Povečevalo se je, delilo in začelo svetiti za celotni Svet. Toda Tema je
bila večja od njega in prostor naokrog. Tako ni nikoli razsvetlil Sveta.
Raztrgal se je na kose in kosi so se trgali še naprej in se v sebi delili in iskali
Luč osvoboditve, ki bi lahko povezala vse kar je nastalo in dalo
Svetu smisel. Ni mu uspelo najti te Luči, ne v drobnem ne v nastajanju
najnovejših. Želja po povezovanju in neskončne delitve sta bili osnovni
sili.
Voda vesolja je storila to kar zna in tako so nastajali planeti majhnosti in
nepopolnosti, ki so se iskali med seboj. Bog je oblikoval svoje telo in
razvijal posamezne dele. Še vedno je delovala sila razdruževanja ter
preizkušanja in še vedno je bil pozoren na najmanjše možnosti, ki bi videle
svet kot celoto. In to kjer koli. Svet in nezadovoljstvo je sprožalo
iskanja in dinamiko v vodi in sprijaznjenje da oblikujejo tisto kar znajo.
In da imajo pred sabo isti cilj kot Bog da nekaj prepozna celoto.
Zemeljska doba vizualizacija teksta prve slike kodeksa Voynich:
Nekoč ko je bila Zemlje samo nebesna voda zbrana v kapljo in so bili na nebu kot ga poznamo Sonce in planeti se je Zemlja ujela in postala stalni član družine Sveta kot ga poznamo. Zemlja je bila brez planetov in neobljudena. Prišla je v bližino strašnega Sonca, ki jo je ujel in izparel led v tekočo vodo. Tudi para, ki je nastala se je umirila, povezala v tekočo vodo in Zemlja je postala lep plav planet. To je bila njena prva katastrofa. Takrat se je skoraj ponovno spremenila v meglico in izparela.
Sedaj pa se bomo pogovarjali o Zemlji. Najprej je bila kapljasta nedoločena oblike, polna različnih plinskih mehurjev in brbotajoča, toda ni bila ves čas v bližini Sonca, ko se je za krajši čas oddaljila jo je prekrila ledena ploskev. Na njo je padlo tudi več kamnitih meteoritov. Tako se je počasi začelo tvoriti gručasto jedro. Vodna površina se je začela obračati okrog tega jedra. Postala je mati semen,. ki jih je prejela vase. Žarenje Sonca je sedaj doživljala drugače. Na površini so se pričela brbotanja drugačne vode, poganjati prve paličaste oblike, ki so reagirale na Sonce. Na vodni površini Zemlje se je pričelo pojavljati življenje. Zemljina površina je ozelenela. Pozimi ob zaledenitvi so živa bitja izumrla in odplaknilo jih je proti morskemu dnu. To se je dogajalo zelo dolgo časa. Tako so se začeli drugi procesi - razkrajanja. Voda Zemlje se je pomešala s snovjo razpadlih bitij. Zato so morala bitja na površini začeti črpati razpadle snovi, ki so bile v vodi. Tako so bitja razvila prve korenine. Oblikovale so klorofil in pričele urejati Zemljino atmosfero. Povezovati so se začele med seboj, saj so tako lažje zoperstavile dnevni pripeki sončnih žarkov . Povezale so tudi svoje koreninice, da so lažje plavale kot mali otočki. Ti otočki pa so se večali in niti pozimi niso povsem potonili. Niti veter jih ni uničil. V kratkem je na vodni površini nastala ena sama velika kepa živih bitij. Druga drugo so ovirale, zato so koreninske sisteme začele usmerjati druga proti drugi in se sesale. Zmagovalne so se povezale, druge so potonile v globino.
Tudi na Sonce so bile različno odporne. Zato so se nekatere dvigale visoko nad površino in postajale pomembnejše, druge okoli sebe so spravljale v senco. S tem so si nakopale sovražnike. Povezale so se in jih začele izsesavati in se boriti s parazitizmom. Pričel se je boj obrambe in napada. Živa bitja so takrat začela premikati s koreninami. Plenilna živa bitja so začela uprizarjati prave progrome, napadena pa so se umikala in oblikovala svoje plavajoče otoke. Izumila so obrambo z olesenelim delom spodnjega dela svojega telesa. Številni plavajoči otoki velikih rastlin so postali nedosegljivi, zato so se napadalna bitja začela napadati med sabo. Pričela se je doba spopadov in plenjenja. Plenilcem bomo rekli živali, tistim, ki so bežali pa rastline. Partnerstva in spopadi pa so se dogajala tudi tik nad vodno površino in tik pod njo. Nekatere pod vodo so se zagrizle v korenine, nekatera bitja pa so začela loviti njih. Ves "kopenski" svet je postal dinamičen in možnost prehranjevanja drugega z drugim. Krvoločnost je postala odlika. Toda krvoločnost tekmuje z drugimi krvoločnimi, tako jih je bilo vse manj. Razmerja so se uredila v razmerja naravnega ravnotežja. Plenilci so se povezali med seboj v krdela. Proti sebi so imeli utrdbe povezanih dreves. Izumili so bojne in obrambne taktike. Ponoči pa je bil čas miru, toda tiste, ki so bile pod vodo so se (predvsem) med seboj bojevale tudi ponoči. Tako je bilo morje stalno polno krvi. To je bil čas terorja, ki se je začel pod vodo. Živali, ki so bile pod vodo so se naučile hoditi. Hodile so na plavajoče otoke in se na njih skrivale, druge so hodile po njih in jih plenile. Živali so se začele preganjati med seboj na plavajočih otokih. Nekatere so pričele jesti liste dreves in se začele prehranjevati z listi.