ZA ALI PROTI AVTANAZIJI BOLNIH PODJETIJ
Trditev: »Pri podjetjih, ki nimajo perspektive, da bi preživela, pa je treba pomagati predvsem zaposlenim, ki bodo izgubili delo, ter bankam, ki imajo slabe terjatve do teh podjetij,«
KOMENTAR V.
Stres: Menim, da bi bilo prav da gredo ukrepi sanacije krize v dveh smereh, kaže
pa da imajo besedo predvsem:
- reševalci bank, ki uspešno odvračajo kakršno koli odgovornost, tudi za t.im.
tajkunizacijo slovenskega premoženja. Banke so d.d. in d.o.o. torej lastniki ne
odgovarjajo za propadle poteze z osebnim premoženjem zato se pač v poslovnih
potezah lahko tudi hecajo. Ker pa želijo ohraniti tudi deleže v bankah in ker so
banke integrativni del finančnega trga pač izsiljujejo tudi ohranjanje
premoženja, ki je naložen v banke.
- lastniki avtomobilske industrije (del avtomobilske industrije je dejansko
dolgoročno prenapihnjen nekaj proizvajalcev bo propadlo kljub nerecesiji), ki
kot kaže večji del dobičkov uspešno »izvozijo« s transfernimi cenami…
1. Državna pomoč za dodatno vitalizacijo gospodarsko uspešnih
je lahko posredna: informacijsko razvojna, nudenje mednarodnega lobiranja za
grozdenje, znižanje davka od dobička, ki se porabi za naložbe in dvig davka na
dobiček, ki se nameni za neivesticijsko porabo…
2. Gnilo jabolko - beri v daljšem razdobju neuspešna podjetja
- pa ni kar tako za odvreči, se pa »fajn« sliši. Do sedaj sanacije podjetij
niso izpeljale tistega kar bi lahko, saj je sanacija večinoma pomenila samo
finančno injekcijo isti ekipi vodstev večjih podjetij, ki je najela neko ekipo,
ki je nekako naredila nov pOSLOVni načrt, za neuspehe pa praviloma seveda ni
nikdar dejansko odgovarjala...
Pri nas ni trga kriznih managerjev. Tovrstni managerji, ki bi prevzeli del
odgovornosti za sanacijo, bi edini lahko merodajno presodili ali je podjetje res
za natečajni postopek in morda celo likvidacijo oz. stečaj.
Kje je tu civilna družba (stroke…), ki jo "kao" imamo, kje verjetje v potenciale kadrov, s katerimi se tako zlahka baranta z njihovo usodo, kje je ustanovitev vladnega posvetovalnega kriznega managementa. V Sloveniji kljub vsemu premoremo nekaj pametnih osebnosti, ki niso obsedene z egoizmom, tako v gospodarstvu, pa tudi v negospodarskem sektorju.
komentar članka:
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042227057
Vse slabše manageriranje z delovnimi potenciali se na makro nivoju kaže v spodnji statistiki. Z nakazanimi ukrepi vlade se od socialne in kohezivne države solidarnosti kot kaže trenutno oddaljujemo.
Vladislav Stres, univ. dipl. oec.
Podatki Instituta za varovanje zdravja in obdelava absolutnih podatkov
AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO - POSVET V DS RS