POBUDA ZA  IZDELAVO PROJEKTA REŠEVANJA  KRIZE DELOVNO INTENZIVNIH PANOG

 

 

Stranki in strokovnjakom bodo državljani hvaležni, če bodo ugotovili da so se lotili zahtevne in neprijazne teme problematike tržne uspešnosti delovno intenzivnih panog in da so  vsaj skušali najti ustrezne odgovore  za prestrukturiranje in vitalizacijo teh panog.

 

Najslabše je pristajati na poenostavljene črno bele scenarije. Podjetja v delovno intenzivnih panogah se bodo namreč borila za svoj obstoj. Prav je da jim pri tem pomagamo, da bo pri tem čim več uspešnih.

 

Stranka naj preko koordinacije z Ministrstvom za delo in Ministrstvom za gospodarstvo koordinira pri pozivu  tako zbornic, kot svetovalcev za podjetništvo… in preko tega pridobi nedvoumne njihove projekte oziroma stališča glede te nujne sanacije.  

 

 

 

RAZLOGI ZA POMOČ DRŽAVE PRI SANACIJI PODJETIJ:

-        Tranzicija  iz socialističnega v socialno tržni sistem je bila opravljena samo na segmentu lastnine, ni pa bila narejena na področju managementa, ki v pogojih globalizacije kaže svojo netržnost. Današnja vladna ekipa se še ni preizkusila glede  sanacijskih posegov. Zahteve pri dodelovanju pomoči so premile. V te zahteve niso vgrajena  kriteriji odgovornosti  povzročiteljev  kriznega položaja podjetja.

-        Sanacija panoge ne more biti na plečih  paradnega podjetja panoge ampak jo je možno udejaniti v širšem kontekstu splošnih družbenih, predvsem pa gospodarskih interesov.  Zgolj Stroškovna konkurenca je le eden od segmentov konkurenčnosti in ne sme biti izgovor za pasivnost nujnega renoviranja  panog v težavah (stalna sanacija vsaj na več let je v današnjih časih del normalnega poslovanja vseh podjetij). 

-        Pričakovanja glede pomoči države s strani prebivalstva, volivcev, predvsem pa zaposlenih v ogroženih delovno intenzivnih panogah  so velika.

-        Praktiki zatrjujejo da gre velika večina pomoči, ki jih država daje za sanacije podjetij in odpiranje novih delovnih mest v napačne roke. Zato je nujen razmislek o pogojih in kriterijih  pri dodelovanju pomoči.

-        Ukinitev industrijskega podjetja pomeni multiplikativno zmanjševanje  gospodarskih dejavnosti in  v večini primerov  povečuje krhkost gospodarstva.

 

Z namenom iskanja ustreznih odgovorov  sem naredil ustrezen osnutek, ki ga lahko osebno predstavim

 

 

 

Vladislav Stres uni. dipl. oec.

Tel.: 031 578 981

Glede problematike  panog, ki so obremenjene s stečaji se naj zato pri dodeljevanju pomoči podjetjem v težavah uveljavi načela:

ODGOVORNOSTI:

Pomoč države  naj bo odvisna od sanacijskega sodeleža: lastnikov in zaposlenih.  Tako vsi dobijo možnost odkupa sanacijskih delnic.  Preko teh delnic se zbere sanacijski kapital.  Ta kapital država dopolni po količnikih npr. 50%, 25%...  V primeru da se lastniki umaknejo se išče nadomestnega lastnika.

 

DRUGI BONITETNI  POGOJI (vplivajo na dodatke k sanacijskemu kapitalu države RS):

-        Država v primeru sanacije zahteva spremembo  poslovnega načrta v sklopu katerega spremembo organigrama, v pogodbi s kriznim managementom se zapiše določilo soodgovornosti glede rezultatov sanacije (delna premoženjska odgovornost, nagrada v primeru pozitivnih rezultatov…). Sprejme se lahko ustrezen amandma ZGD, ki uzakonja odgovornost za stečaj večjih družb. 
V primeru da je lastnik tudi država se ugotavlja odgovornost pooblaščenih državnih uslužbencev in jih v takšnem primeru tudi praviloma zamenja.  Managerji bodo na ta način pazljiveje prevzemali vlogo vodenja družb.
verjetno bo prišlo do zavarovanja materialne odgovornosti preko zavarovalnic.
Zaposleni bodo kot soinvestitorji sanacije tako spodbujani k temu da  pripravijo predloge prenove podjetja (podjetja propadajo predvsem zaradi problemov timskega dela in prešibke pripadnostne participacije in komunikacije med zaposlenimi. V primeru da zaposleni odkupijo npr. 5% sanacijskih delnic država poveča pomoč npr. v dvakratni vrednosti...  

 

-        ZDRUŽEVANJE  DOMAČEGA KAPITALA:
podjetja v težavah se ponudi  uspešnim podjetjem panoge

Država ponudi sredstva za sanacijo ob hkratni zahtevi prevzema uspešnega podjetja v panogi.

 

-        ODPRTOSTI:
Država zahteva aktivno iskanje joint venture povezav z večjimi podjetji v tujini npr. s kitajskimi podjetji  (uravnoteženje bilanc, začasno istosmerni cilji glede gospodarskega razvoja obeh držav) kar je tudi obvezni del sanacijskega načrta

 

-        GROZDENJA:
Obvezni del sanacijskega načrta je tudi strategija  prodajnega grozdenja dobrin podjetja v težavah

 

-        SPODBUJANJA joint venture naložb na področjih kjer imajo SLO industrijska podjetja večje probleme: npr. v tekstilni, usnjarsko predelovalni  industriji… V primeru sodelovanja s Kitajskimi podjetji se postavi več zahtev glede % dodelavnih poslov izvajanih v SLO, glede npr. največ ~ 1/3 reciprotetnih naložb  SLO kapitala v LR Kitajski, ki bi omogočile zmanjševanje izdelavnih stroškov… SLO tekstilna, usnjarsko predelovalna…  industrija v lasti mešanega kapitala pa bi se usmerila v projektiranje, dodelavo, design, marketing oz.  plasma…  Naš argument je da smo odskočna deska za EU TRG… (Joint venture je oblika skupnih naložb zaradi lažjega prodora na tuje tržišče, tako SLO lahko nudi  logistiko prodora kitajskih dobrin v EU in s tem deloma tudi na druga neevropska bližnja tržišča).

 

-          USTANAVLJANJA OZ. PRESTRUKTURIRANJA OBSTOJEČIH  INŠTITUTOV Poudariti pomen mednarodnega  inštituta za aplikativne raziskave na področjih  kjer imajo SLO industrijska podjetja  večja probleme (imamo krizo z aplikativnostjo - dodano vrednostjo inštitutov)

 

V Ljubljani: 10.1.2005

Avtor/copyright: Vladislav Stres, uni. dipl. oec.

Fabianijeva 45, Ljubljana

Tel.: 031 578 981

 

Glede reševanja panog v krizi  so se zaradi nemoči dobrih rešitev oblikovali stereotipi, avtokratsko obnašanje, zanikanje, tajitve krize, saj strateške spremembe, ki jih zahteva preobrat v poslovanju panoge, vključujejo tudi temeljite spremembe v managerskih ekipah podjetij. Značina nefleksibilnost, sprejemanje odločitev v ozkih krogih, sistematično zniževanje pričakovanj, za krizo so krivi drugi, najboljši kadri postopno zapuščajo podjetje.

Če bi bil management dober in preudaren, bi prevzel ustrezne aktivnosti za reševanje podjetja že ob pojavih krize in  ne šele, ko je stanje brezupno.  Nunost redefiniranja ciljev.

Slatter (Slatter, 1984, str. 74) navaja, da je v največ primerih za krizo v podjetju kriv prav management, zato ga je smiselno zamenjati z novim v procesu realizacije strategije preobrata podjetja. Nujno je analizirati sposobnost, pripadnost in vizijo

Trošt navaja (Trošt, 1997, str. 36), da je bilo v podjetjih , ki so v osemdesetih letih v Veliki Britaniji zašla v krizni proces in nato v izvedbo preobrata v poslovanju, zamenjanli približno 60 % vodstev, kar pa je bilo pokrito le s 25 % zunanjimi novimi managerji.

 

faza prikrivanje krize
Pred izbiro uspešno nadaljevanje poslovanja ali pa zlom zahteva temeljit razmislek in sistematično  reševanja problema.

 

predstavljajo izredne izzive za različne znanstvene discipline, svetovalce, managerje in tudi za vladne inštitucije

vzpostavili informacijsko bazo o teh podjetjih kot suport bi bil namenjen predvsem lastnikom in managerjem podjetij  

 

Sklad tveganega kapitala v in s tem pridobil okoli polovičen lastniški delež. k projektu morali pritegniti dodatne tuje vlagatelje.    

vse intenzivnejša globalizacija poslovanja podjetij in zaostrovanja konkurenčnega boja na trgu ter hitre tehnološke spremembe zahtevajo nujnost izredno hiterega strateškega prilagajanja v podjetij pri vlaganjih v obetavne projekte

spremenijo se produkti in trgi,

neustrezen predvsem vrhnji management bonus države sprememba vrhnjega managemneta.

Vloga države se spreminja v servis gospodasrtvu, pomoč za njegovo uspešno delovanje.

kriza panoge kot posledica neprilagajanje podjetij splošni globalizaciji poslovanja podjetij in zaostrovanju konkurence ter izredno hitrem tehnološkem napredku in inovacijam v svetovnem gospodarstvu.

 

nujnost razvijanja notranjega podjetništva, s procesi decentralizacije odločanja ter uvajanjem participativnega vodenja

spodbuditi razvojno raziskovalna dejavnost institutov in investiranje v nove tehnološke procese

spremembe v proizvodno-tržni orientaciji, finančni politiki, kontrolnem sistemu ter temeljite organizacijske spremembe so naloga in odgovornost  managementa

potrebujemo kombinacijo posnemanja uspešnih receptov in  generalnega inovativnega pristopa.

 

 

na pomoč priskočili tudi slovenski vlagatelji in banke, predvsem pa država. Na Finskem, Irskem, ZDA in tudi v Avstriji, kjer na vsak evro zasebnih vlaganj država zagotovi dodaten evro pomoči v kapitalu ali drugih oblikah spodbud, kot so zemljišča, stavbe ali oprema. davčne olajšave in ustrezni zakonski predpisi za vlagatelje tveganega kapitala

Izsledki raziskave Global Entrepreneurship Monitor (GEM) za leto 2003 so pokazali, da imamo zelo nizko podjetniško aktivnost odraslih prebivalcev in veliko podjetništva iz nuje. Imamo najvišjo stopnjo umrljivosti mladih podjetij, ne le v Evropi, temveč med vsemi, več kot 30 državami sveta, ki so sodelovale v raziskavi. Ta je dosegla vrednost 2,69, kar pomeni, da v Sloveniji izmed 2,69 nastajajočih podjetij v povprečju preživi le eno.

stečajev, likvidacij, združitev, pripojitev ali nakupov teh podjetij. Delež uspešno izpeljanih preobratov v poslovanju podjetij, ki so  v kriznem procesu, kaže na stopnjo uspešnosti reševanja podjetij v nekem narodnem gospodarstvu.

 

vprašanje uspešnosti zdravljenja podjetij izredno pomembno najprej za podjetja sama oziroma za njihove različno zainteresirane skupine: lastnike, managerje, zaposlene, upnike, kupce, dobavitelje ter za ožje in širše okolje, v katerem tako podjetje deluje.          

 

Predlagani ukrepi na področju:

-        zakonov, drugimi sistemskimi predpisi

-        davčnim sistemom.

-        državnih institucij

-        medijskega poročanja

 

PREDIVDENI   REZULTATI  razviti trajne(dolgoročne) konkurenčne prednosti oz umestitev v svetovni trg dela

na t.i. zdravih jedrih zgradimo več manjših podjetij, izboljšanje cenovne in produktne konkurenčnosti, povečanje obsega prodaje, izboljšan položaj  dela upnikov, zaposlenih, proračunskih virov, dobaviteljev, kooperantov….

 

DEFINIRANJE PANOGE V KRIZI krizno stanje v podjetju, temveč gre skoraj vedno za kombinacijo več simptomov hkrati

upadanje donosnosti celotnega angažiranega kapitala

definiranje krizne situacije podjetja je hitro upadanje dobička podjetja oziroma deleža dobička v celotnem premoženju ali celotnem prihodku podjetja, kar se kaže kot upadanje donosnosti celotnega angažiranega kapitala.  Dodatni kriteriji so lahko naslednji:

·         pPodjetje izkazuje izgubo zadnja tri leta ali več in zmanjšuje kapital;.

·         pPodjetje nima več trajnega kapitala ali izkazuje celo negativni kapital 9;

·         pPodjetje že več časa izkazuje negativni obratni kapital in ima tendenco večanja ;.

·         dDobiček v primerjavi s celotnim premoženjem ali v primerjavi z lastniškim kapitalom podjetja pada v zadnjih treh letih ;

·         pPodjetje ima blokiran žiro račun več mesecev v letu, poleg tega hitro narašča kratkoročna zadolženost in obveznosti do bank, dobaviteljev in države ;

·         pPodjetje izkazuje eno ali več let negativni denarni tok iz poslovanja, pri čemer je izvzet denarni tok iz investicijske dejavnosti in iz finančnega poslovanja.

 

a)      Upadanje donosnosti - ta simptom kaže upadanje dobička v absolutnem znesku, pri čemer izključimo inflacijo. Priporočljivo je uporabljati dobiček pred davki ali pa celo dobiček iz poslovanja, torej pred upoštevanjem obresti, davkov in rezultata iz rednega poslovanja, možno je uporabiti tudi dobiček v celotni prodaji ali pa dobiček na celotna angažirana sredstva;

b)      Upadanje obsega prodaje - ta simptom kaže absolutno upadanje prodaje, ki je preračunana na stalne cene, torej izključujejo inflacijo;

c)      Naraščanje zadolženosti - simptom kaže naraščanje zadolženosti podjetja, ob čemer ne gre samo za absolutno naraščanje zadolženosti, temveč gre za naraščanje obveznosti v primerjavi z lastniškim kapitalom;

d)     Padanje likvidnosti – za spremljanje likvidnosti se največkrat uporabljata dva finančna kazalca, in sicer: tekoči koeficient, ki je razmerje med gibljivimi sredstvi v primerjavi s kratkoročnimi obveznostmi ter hitri koeficient, ki je razmerje med gibljivimi sredstvi, zmanjšanimi za zaloge, v primerjavi s kratkoročnimi obveznostmi. Zelo pogosto uporabljeni indikatorji so tudi dnevi vezave dobaviteljev, dnevi vezave kupcev in obračanje zalog ali faktorji obračanja dobaviteljev, kupcev in zalog;

e)      Restriktivna politika devidend - pri tem simptomu gre za to, da podjetje vodi omejevalno politiko pri obračunavanju in izplačevanju devidend. Manegment podjetja je v kriznem procesu prisiljeno voditi tako politiko, saj je podjetje prisiljeno zadržati denar za lastno poslovanje ali za poplačilo upnikov. Vsekakor je omejevanje ali celo neizplačevanje devidend indikator resne situacije v podjetju;

f)       Nesprejemljiva računovodska praksa - ko je podjetje še v začetnem stadiju kriznega  procesa, poskuša managament vplivati na računovodstvo podjetja, da prikazuje boljše rezultate od resničnih, oziroma da vedno bolj prikriva pravo stanje v podjetju. Pojavne oblike so običajno naslednje: zamude pri objavljanju letnih računovodskih poročil, spreminjanje sistema vrednotenja zalog, spreminjanje računovodskih metod, menjavanje revizijskih hiš še posebno v primeru, če podjetje  menja ugledno revizijsko hišo z manj ugledno;

g)      Preplah v najvišjem managamentu - skupna značilnost podjetij, ki zaidejo v krizni proces, je preplah najvišjega managamenta in bojazen za ugled in nadaljnjo usodo. Z naraščanjem krize lahko top managament postane popolnoma paraliziran in nesposoben za preobrat v poslovanju podjetja;

h)      Pospešeno menjavanje managamenta - eden od pogostih simptomov kriznega procesa v podjetju je tudi pospešeno odhajanje izkušenih managerjev in včasih tudi novih strokovnjakov, saj je to lahko indikacija visoke stopnje nesloge v vrhu managamenta;

i)        Upadanje tržnega deleža– analiza tržnega deleža podjetja sili podjetja, da primerjajo svoje sposobnosti s svojimi glavnimi konkurenti. Upadanje tržnega deleža je indikator, da podjetje izgublja v primerjavi s konkurenti;

j)        Pomanjkanje planiranja _ za mnoga podjetja, ki potrebujejo preobrat, je značilno pomanjkanje oziroma opuščanje strateškega razmišljanja.

 

 

Cilj lastnikov naraščanje cen delnic na trgu vrednostnih papirjev