WWW LINKI VIR http://www.eu.int/index_sl.htm
Temeljne pravice v Evropski uniji : Listina o temeljnih pravicah Dostojanstvo Svoboščine Enakost Solidarnost Državljanske pravice Pravosodje
Človekove pravice izven Evropske unije : Evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice Boj proti smrtni kazni Boj proti mučenju Boj proti rasizmu Boj proti vojnim zločinom in genocidu Opazovanje in pomoč pri volitvah Pravice avtohtonih ljudstev Otrokove pravice
Letno poročilo Evropske unije o človekovih pravicah za leto 2003.
LISTINA UNIJE O TEMELJNIH PRAVICAH
na www
obravnava ključne osebnostne pravice
državljanov EU in je sestavni del
Pogodbe o Ustavi za
Evropo
dostojanstvo, svoboščine,
enakost, solidarnost, pravice državljanov
PREAMBULA
Evropski narodi so pri oblikovanju vse tesnejše zveze odločeni na
podlagi skupnih vrednot deliti mirno prihodnost.
Unija, ki se zaveda svoje duhovne in moralne dediščine,
temelji na nedeljivih in univerzalnih vrednotah človekovega dostojanstva,
svobode, enakopravnosti in solidarnosti; temelji na načelu demokracije in na
načelu pravne države. Posameznika postavlja v središče svojih dejavnosti z
vzpostavitvijo državljanstva Unije in oblikovanjem območja svobode, varnosti in
pravice.
Ob spoštovanju raznolikosti kultur in tradicij
evropskih narodov ter nacionalne identitete držav članic in organizacije
njihovih organov oblasti na državni, regionalni in lokalni ravni prispeva Unija
k ohranjanju in razvijanju teh skupnih vrednot; prizadeva si za spodbujanje
uravnoteženega in trajnostnega razvoja ter zagotavlja prosti pretok oseb,
storitev, blaga in kapitala ter svobodo ustanavljanja.
V ta namen je treba glede na spremembe v družbi,
socialni napredek ter znanstveni in tehnični razvoj, okrepiti varstvo temeljnih
pravic z listino, ki te pravice še bolj poudari.
Ta listina ob upoštevanju pristojnosti in nalog Unije
ter načela subsidiarnosti potrjuje pravice, kot izhajajo zlasti iz skupnih
ustavnih tradicij in mednarodnih obveznosti držav članic, Evropske konvencije o
varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, socialnih listin, ki sta jih
sprejela Unija in Svet Evrope, ter sodne prakse Sodišča Evropske unije in
Evropskega sodišča za človekove pravice. V tem okviru sodišča Unije in držav
članic Listino razlagajo ob ustreznem upoštevanju pojasnil, oblikovanih pod
vodstvom predsedstva Konvencije, ki je Listino sestavila, in ki so bila
dopolnjena pod vodstvom predsedstva Evropske konvencije.
Uživanje teh pravic je povezano z odgovornostmi in
dolžnostmi do soljudi, človeške skupnosti in prihodnjih generacij.
Zato Unija priznava pravice, svoboščine in načela,
navedena v nadaljevanju.
I. NASLOV
DOSTOJANSTVOII-61. ČLEN
Človekovo
dostojanstvo
Človekovo dostojanstvo je nedotakljivo. Treba ga je spoštovati in varovati.
II-62. ČLEN
Pravica
do življenja
(1) Vsakdo ima pravico do življenja.
(2) Nihče ne sme biti obsojen na smrtno kazen ali usmrčen.
II-63. ČLEN
Pravica
do osebne celovitosti
(1) Vsakdo ima pravico do spoštovanja telesne in duševne
celovitosti.
(2) Na področjih medicine in biologije je treba
spoštovati zlasti:
a) svobodno privolitev po predhodni seznanitvi
prizadete osebe v skladu s postopki, določenimi z zakonom,
b) prepoved evgeničnih
postopkov, zlasti tistih, katerih cilj je selekcija med ljudmi,
c) prepoved uporabe človeškega telesa in njegovih delov
za pridobivanje premoženjske koristi,
d) prepoved reproduktivnega kloniranja človeških bitij.
II-64. ČLEN
Prepoved
mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja
Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.
II-65. ČLEN
Prepoved
suženjstva in prisilnega dela
(1) Nikogar se ne sme držati v suženjstvu ali podložništvu.
(2) Od nikogar se ne sme zahtevati, da opravlja prisilno ali obvezno delo.
(3) Trgovina z ljudmi je prepovedana.
II. NASLOV SVOBOŠČINE
II-66. ČLEN
Pravica do svobode in varnosti
Vsakdo ima pravico do svobode in varnosti.
II-67. ČLEN
Spoštovanje zasebnega in družinskega
življenja
Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij.
II-68. ČLEN
Varstvo osebnih podatkov
(1) Vsakdo ima pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo
nanj.
(2) Osebni podatki se morajo obdelovati pošteno, za
določene namene in na podlagi privolitve prizadete osebe ali na drugi legitimni
podlagi, določeni z zakonom. Vsakdo ima pravico dostopa do podatkov, zbranih o
njem, in pravico zahtevati, da se ti podatki popravijo.
(3) Spoštovanje teh pravil nadzira neodvisen organ.
II-69. ČLEN
Pravica sklepanja zakonske zveze in pravica
ustvarjanja družine
Pravica sklepanja zakonske zveze in pravica ustvarjanja družine sta zagotovljeni v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejajo uresničevanje teh pravic.
II-70. ČLEN
Svoboda misli, vesti in vere
(1) Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in vere. Ta pravica
vključuje svobodo spreminjanja vere ali prepričanja ter svobodo izražanja svoje
vere ali svojega prepričanja posamezno ali skupaj z drugimi, javno ali zasebno,
pri bogoslužju, pouku, običajih in obredih.
(2) Pravica do ugovora vesti se prizna v skladu z nacionalnimi zakoni, ki
urejajo uresničevanje te pravice.
II-71. ČLEN
Svoboda
izražanja in obveščanja
(1) Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica vključuje
svobodo mnenja ter sprejemanja in širjenja vesti ali idej brez vmešavanja
javnih organov in ne glede na državne meje.
(2) Spoštujeta se svoboda in pluralnost medijev.
II-72. ČLEN
Svoboda zbiranja in združevanja
(1) Vsakdo ima pravico do mirnega zbiranja in združevanja na vseh
ravneh, zlasti na področju političnih, sindikalnih in državljanskih zadev, kar
vključuje pravico vsakogar, da skupaj z drugimi zaradi zaščite svojih interesov
ustanavlja sindikate in se vanje včlanjuje.
(2) Politične stranke na ravni Unije prispevajo k izražanju politične volje
državljanov Unije.
II-73. ČLEN
Svoboda umetnosti in znanosti
Umetnostno ustvarjanje in znanstveno raziskovanje sta svobodni. Spoštuje se akademska svoboda.
II-74. ČLEN
Pravica do izobraževanja
(1) Vsakdo ima pravico do izobraževanja in dostopa do poklicnega in
nadaljnjega usposabljanja.
(2) Ta pravica vključuje možnost brezplačnega obveznega
šolanja.
(3) Svoboda ustanavljanja izobraževalnih zavodov ob
spoštovanju demokratičnih načel in pravica staršev, da svojim otrokom
zagotovijo izobraževanje in pouk v skladu s svojimi verskimi,
svetovnonazorskimi in pedagoškimi prepričanji se spoštujeta v skladu z
nacionalnimi zakoni, ki urejajo njuno uresničevanje.
II-75. ČLEN
Svoboda izbire poklica in pravica do
dela
(1) Vsakdo ima pravico do dela in do opravljanja svobodno izbranega
ali sprejetega poklica.
(2) Vsakemu državljanu Unije je v kateri koli državi
članici zagotovljena svoboda iskanja zaposlitve, dela, ustanavljanja in
opravljanja storitev.
(3) Državljani tretjih držav, ki smejo delati na
ozemlju držav članic, imajo pravico do enakih delovnih pogojev kot državljani
Unije.
II-76. ČLEN
Svoboda gospodarske pobude
Svoboda gospodarske pobude je priznana v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji.
II-77. ČLEN
Lastninska pravica
(1) Vsakdo ima pravico imeti posest nad svojo zakonito pridobljeno
lastnino, jo uporabljati, z njo razpolagati in jo zapustiti z oporoko. Lastnina
se nikomur ne sme odvzeti, razen v javno korist ter v primerih in pod pogoji,
ki jih določa zakon, vendar le proti pravični in pravočasni odškodnini za njeno
izgubo. Uživanje lastnine se lahko uredi z zakonom, kolikor je to potrebno
zaradi splošnega interesa.
(2) Zagotovljeno je varstvo intelektualne lastnine.
II-78. ČLEN
Pravica azila
Ob upoštevanju pravil Ženevske konvencije z dne 28. julija
II-79. ČLEN
Varstvo v primeru odstranitve, izgona ali
izročitve
(1) Kolektivni izgoni so prepovedani.
(2) Nikogar se ne sme odstraniti, izgnati ali izročiti državi, v kateri obstaja
zanj resna nevarnost, da bo podvržen smrtni kazni, mučenju ali drugemu
nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.
III. NASLOV ENAKOST
II-80. ČLEN
Enakost pred zakonom
Pred zakonom so vsi enaki.
II-81. ČLEN
Prepoved diskriminacije
(1) Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase,
barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika,
vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni
manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.
(2) Na področju uporabe Ustave in ne glede na njene
posebne določbe je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi
državljanstva.
II-82. ČLEN
Kulturna, verska in jezikovna raznolikost
Unija spoštuje kulturno, versko in jezikovno raznolikost.
II-83. ČLEN
Enakost med ženskami in moškimi
Enakost med ženskami in moškimi se mora zagotoviti na vseh
področjih, vključno z zaposlovanjem, delom in plačilom za delo.
Načelo enakosti ne preprečuje ohranitve ali sprejetja
ukrepov o specifičnih ugodnostih v korist nezadostno zastopanega spola.
II-84. ČLEN
Pravice otroka
(1) Otroci imajo pravico do potrebnega varstva in skrbi za
zagotovitev njihove dobrobiti. Svoje mnenje lahko svobodno izražajo. Njihovo
mnenje se upošteva v stvareh, ki jih zadevajo, v skladu z njihovo starostjo in
zrelostjo.
(2) Pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, ki se nanašajo na
otroke, se morajo upoštevati predvsem koristi otroka.
(3) Vsak otrok ima pravico do rednih osebnih odnosov in neposrednih stikov z
obema staršema, če to ni v nasprotju z njegovimi koristmi.
II-85. ČLEN
Pravice starejših
Unija priznava in spoštuje pravico starejših do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju.
II-86. ČLEN
Vključenost invalidov
Unija priznava in spoštuje pravico invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti.
IV. NASLOV SOLIDARNOST
II-87. ČLEN
Pravica delavcev do obveščenosti in
posvetovanja v podjetju
Delavcem ali njihovim predstavnikom se morajo na ustreznih ravneh pravočasno zagotoviti informacije in možnost posvetovanja v primerih in pod pogoji, določenimi s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji.
II-88. ČLEN
Pravica do kolektivnih pogajanj in ukrepov
Delavci in delodajalci ali njihove organizacije imajo v skladu s pravom Unije in nacionalnimi zakonodajami in običaji pravico pogajati se in sklepati kolektivne pogodbe na ustreznih ravneh, v primeru nasprotja interesov pa do kolektivnih ukrepov za obrambo svojih interesov, vključno s stavko.
II-89. ČLEN
Pravica dostopa do služb za posredovanje
zaposlitev
Vsakdo ima pravico brezplačnega dostopa do služb za posredovanje zaposlitev.
II-90. ČLEN
Varstvo v primeru neupravičene odpustitve
Vsak delavec ima pravico do varstva pred neupravičeno odpustitvijo v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji.
II-91. ČLEN
Pošteni in pravični delovni pogoji
(1) Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev
ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo.
(2) Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in
tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.
II-92. ČLEN
Prepoved dela otrok in varstvo mladih
pri delu
Delo otrok je prepovedano. Ne glede na pravila, ki so za mlade
ugodnejša, in razen v primeru omejenih izjem najnižja starost za zaposlitev ne
sme biti nižja od starosti ob dokončanju obveznega šolanja.
Zaposlenim mladim je treba zagotoviti delovne pogoje,
primerne njihovi starosti, in jih zaščititi pred gospodarskim izkoriščanjem in
kakršnim koli delom, ki bi lahko škodovalo njihovi varnosti, zdravju ali
telesnemu, duševnemu, moralnemu ali socialnemu razvoju ali ki bi lahko ogrozilo
njihovo vzgojo.
II-93. ČLEN
Družinsko in poklicno življenje
(1) Družina uživa pravno, ekonomsko in socialno varstvo.
(2) Za uskladitev družinskega in
poklicnega življenja ima vsakdo pravico do varstva pred odpustitvijo zaradi
materinstva ter pravico do plačanega porodniškega in starševskega dopusta ob
rojstvu ali posvojitvi otroka.
II-94. ČLEN
Socialna varnost in socialna pomoč
(1) Unija priznava in spoštuje pravico dostopa do dajatev socialne
varnosti in socialnih služb, ki nudijo varstvo v primerih, kot so materinstvo,
bolezen, nesreče pri delu, odvisnost ali starost ter v primeru izgube
zaposlitve v skladu s pravili, ki jih določajo pravo Unije ter nacionalne
zakonodaje in običaji.
(2) Vsakdo, ki v Uniji zakonito prebiva in spreminja prebivališče, ima pravico
do dajatev socialne varnosti in socialnih ugodnosti v skladu s pravom Unije ter
nacionalnimi zakonodajami in običaji.
(3) V boju proti socialni izključenosti in revščini Unija priznava in spoštuje
pravico do socialne pomoči in pomoči pri pridobitvi stanovanj, ki naj
zagotovita dostojno življenje za vse, ki nimajo zadostnih sredstev, v skladu s
pravili, ki jih določajo pravo Unije ter nacionalne zakonodaje in običaji.
II-95. ČLEN
Varovanje zdravja
Vsakdo ima pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe v skladu s pogoji, ki jih določajo nacionalne zakonodaje in običaji. Pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije se zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi.
II-96. ČLEN
Dostop do služb splošnega gospodarskega
pomena
Unija priznava in spoštuje dostop do služb splošnega gospodarskega pomena, ki je v skladu z Ustavo določen v nacionalnih zakonodajah in običajih, s čimer pospešuje socialno in teritorialno povezanost Unije.
II-97. ČLEN
Varstvo okolja
V politike Unije je treba vključevati visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, ki se zagotavljata v skladu z načelom trajnostnega razvoja.
II-98. ČLEN
Varstvo potrošnikov
Politike Unije zagotavljajo visoko raven varstva potrošnikov.
V. NASLOV
PRAVICE DRŽAVLJANOV
II-99. ČLEN
Pravica voliti in biti voljen na volitvah v
Evropski parlament
(1) Vsak državljan Unije ima pravico, da v državi članici, v kateri
prebiva, pod enakimi pogoji kakor državljani te države voli in je voljen na
volitvah v Evropski parlament.
(2) Člani Evropskega parlamenta se volijo s splošnim, neposrednim, svobodnim in
tajnim glasovanjem.
II-100. ČLEN
Pravica voliti in biti voljen na občinskih
volitvah
Vsak državljan Unije ima pravico, da v državi članici, v kateri prebiva, pod enakimi pogoji kakor državljani te države voli in je voljen na občinskih volitvah.
II-101. ČLEN
Pravica do dobrega upravljanja
(1) Vsakdo ima pravico, da institucije, organi, uradi in agencije
Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.
(2) Ta pravica vključuje predvsem:
a) pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem
kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene;
b) pravico dostopa vsake osebe do svojega spisa, ob
spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti;
c) obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži.
(3) Vsakdo ima pravico, da mu Unija v skladu s
splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti
kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci
pri opravljanju svojih dolžnosti.
(4) Vsakdo se lahko na institucije Unije obrne v enem
od jezikov Ustave in mora prejeti odgovor v istem jeziku.
II-102. ČLEN
Pravica dostopa do dokumentov
Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije ne glede na nosilec dokumenta.
II-103. ČLEN
Evropski varuh človekovih pravic
Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico, da se obrne na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije razen glede Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije.
II-104. ČLEN
Pravica do peticije
Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico nasloviti peticijo na Evropski parlament.
II-105. ČLEN
Svoboda gibanja in prebivanja
(1) Vsak državljan Unije ima pravico do prostega gibanja in
prebivanja na ozemlju držav članic.
(2) Svoboda gibanja in prebivanja se lahko v skladu z Ustavo prizna državljanom
tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju ene od držav članic.
II-106. ČLEN
Diplomatska in konzularna zaščita
Vsak državljan Unije ima na ozemlju tretje države, v kateri država članica, katere državljan je, nima svojega predstavništva, pravico do zaščite diplomatskih ali konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države.
Temeljne pravice v Evropski uniji:
Listina o temeljnih pravicah (Dostojanstvo Svoboščine Enakost Solidarnost Državljanske pravice Pravosodje)
Človekove pravice izven Evropske unije :
- Evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice
- Boj proti smrtni kazni
- Boj proti mučenju
- Boj proti rasizmu
- Boj proti vojnim zločinom in genocidu
- Opazovanje in pomoč pri volitvah
- Pravice avtohtonih ljudstev
- Otrokove pravice
Splošna deklaracija človekovih pravic (Sprejela in razglasila jo je Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A (III).
Preambula / ker pomeni priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu;
ker sta zanikanje in teptanje človekovih pravic pripeljala do barbarskih dejanj, žaljivih za človeško vest, in ker je bila stvaritev sveta, v katerem bi imeli vsi ljudje svobodo govora in verovanja in v katerem ne bi živeli v strahu in pomanjkanju, spoznana za najvišje prizadevanje človeštva; …
1. člen - Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.
2. člen - Vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to Deklaracijo, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino.
3. člen - Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.
4. člen - Nihče ne sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.
5. člen - Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.
16. člen / - 3. Družina je naravna in temeljna celica družbe in ima pravico do družbenega in državnega varstva.
19. člen - Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.
22. člen - Vsakdo ima kot član družbe pravico do socialne varnosti in pravico do uživanja, s pomočjo prizadevanja svojih skupnosti in mednarodnega sodelovanja in v skladu z ureditvijo in sredstvi neke države, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, nepogrešljivih za njegovo dostojanstvo in svoboden razvoj njegove osebnosti.
25. člen / - 1. Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami; pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.
Letno poročilo Evropske unije o človekovih pravicah za leto 2003.
VIRI: EU INT (http://www.eu.int/index_sl.htm)
Pogodba za ustavo
EU www