POP TV    2.
"Poročilo Veliki protestni shod v Ljubljani (www.24ur.com) na začetku opozarja na vremenske razmere, ki to oteževale pot protestnim avtobusom, sledijo izjave nekaterih udeležencev shoda. Ti so predstavljeni kot vinjeni oz. kot taki, ki komaj čakajo, da odidejo v gostilno. Študentje so predstavljeni kot leni, saj jih v prispevku ni bilo oz. so spali, kakor je izjavil eden anketirancev. Sledile so izjave mimoidočih, kjer se nihče ni strinjal z demonstranti, prizori demonstrantov, ki pojejo, jejo in pijejo. Novinarka je prispevek zaključila z mislijo, da so se delavci, ki so pojedli sendviče in jih štamprli niso več greli, odpravili v gostilno..."   

Več seminarska naloga
Nina Pihlar
,
FDV

ČGP DELO

Uredništvo ni odgovorilo na zahtevek po popravku zdravilcev, niti  popravka članka, ki so ga predložili ČGP DELU  ni  objavilo, še več, poročanje o zdravilstvu je  zadnje čase selektivno negativno, pozitivno naravnana stališča uredniki enostavno ignorirajo. 

RTV SLOVENIJA 
 

Primer poročanja javne predstavitvi mnenj o zakonu o RTV Slovenija

 

- Uravnotežen medijski prostor je nujnost za dolgoročen stabilen razvoj države. 

- Ne samo RTV Slovenija tudi zasebni mediji bi morali vzdrževati enakopravnost, saj so "mediji", namenjeni obveščanju, ne usmerjanju...

- Brez pristne komunikacije ni pristnega sodelovanja, brez sodelovanja smo v razmerah kaosa, intrig in medsebojnega boja. Namesto sodelovanja - namesto graditve skupnega - spopadi, onemogočanja, rušenje...


John Swinton (December 12, 1830- December 15, 1901 was a notable journalist, economist, and orator.


Swinton became the chief editorial writer at
The New York Times over 1860 to 1870 and an editorial writer for The New York Sun from 1875 to 1897.


What is it about freedom of the press, media, journalism, said Swinton (published by United Electrical, Radio & Machine Workers of America, NY, 1955/1979):


"There is no such thing, at this stage of the world’s history in America, as an independent press. You know it and I know it. There is not one of you who dare write your honest opinions, and if you did, you know beforehand that it would never appear in print. I am paid weekly for keeping my honest opinions out of the paper I am connected with. Others of you are paid similar salaries for similar things, and any of you who would be foolish as to write honest opinions would be out on the streets looking for another job. If I allowed my honest opinions to appear in one issue of my papers, before twenty-four hours my occupation would be gone. The business of the journalist is to destroy the truth, to lie outright, to pervert, to vilify, to fawn at the feet of Mammon, and to sell his country and his race for his daily bread. You know it and I know it, and what folly is this toasting an independent press? We are the jumping jacks, they pull the strings and we dance. Our talents, our possibilities and our lives are all the property of other men. We are intellectual prostitutes."

http://en.wikipedia.org/wiki/John_Swinton_(journalist)

John Swinton (12 december 1830 - 15. december 1901) je bil znan novinar, ekonomist, in govornik.  

 

Swinton je postal glavni urednik časopisa New York Times med 1860 in 1870 in urednik časopisa The New York Sun med leti 1875 in1897.  

 

Kaj je o svobodi tiska,  medijih, novinarstvu povedal  Swinton (objavljeno pri United Electrical, Radio & Machine Workers of America, NY, 1955/1979):

 

»V tem času v ZDA ne  obstajajo svobodni časopisi. To veste vi, to vem jaz. Ne obstaja niti en izmed vas, ki bi si drznil napisati svoje iskreno mišljenje. Če bi si to dovolili veste vnaprej, da se to ne bi nikoli objavilo. Tedensko sem plačan zato, da svojo iskreno notranjo namero zamolčim. Drugi dobivate podobna plačila za podobne stvari in vsak od vas, ki bi bil dovolj neumen, da bi napisal svoja iskrena razmišljanja bi se znašel ponovno na ulici, da najde drug posel. Če bi se dovolilo da se moje iskreno mišljenje objavi v mojem časopisu, do bi bil celo življenje brezposeln. Naloga novinarjev je da uniči resnico, da enostavno lažejo, da prirejajo dejstva, da sramotijo, da klečeplazijo pred nogami  bogastašev in prodajajo sebe in svoj stan v tekmi za svoj vsakdanji kruh. Vi to veste, tudi jaz to vem. Kakšna je to neumnost razglašanje neodvisnosti tiska? Mi smo orodje in kmetje na šahovnici bogatih ljudi iz ozadja. Mi smo lutke. Oni vlečejo po strunah in mi plešemo. Naši talenti, zmožnosti  in naša življenja, so v lasti drugih ljudi. Mi smo intelektualne prostitutke. "

 

p.s.: Opisa zanimivega urednika, publicista...  na slovenskih straneh Wikipedije (seveda)  NE NAJDETE.  na slovenski straneh Wikipedije (seveda) NE NAJDETE.

 

 

 

Več:   Chemtrails und HAARP - Werner Altnickel - AZK 2/7


Zakaj je večina novinarjev v Sloveniji zaposlenih po pogodbi oz. za določen čas?

        MOŽEN ODGOVOR: Zato,  da so poslušni!

Zakaj novinarji v primerjavi z drugimi poklici doživijo najkrajšo pričakovano življenjsko dobo?

        MOŽEN ODGOVOR: Ker so bili poslušni na silo. Tovrstna prostitucija duha pa novinarje načenja moralno in etično, tako so moralno zrelejši, torej boljši  novinarji še bistveno bolj ogroženi kot slabši. 

Zakaj so mediji v SLO v monopolnih oz. oligopolnih  rokah parih lastnikov oz. povezanih združb?

        MOŽEN ODGOVOR: Zato, da medijski prostor lahko deluje kot kvalitetno lutkovno gledališče. Ker moramo bralci - beri državljani - misliti to kar  hočejo politični in kapitalski mogotci. je medijski prostor  večinoma dobro kontroliran.

GOVORICA DEJSTEV: (vir: International News Safety Institute -  INSI) "V zadnjem desetletju je nasilne smrti umrlo 1000 novinarjev in drugih predstavnikov medijev, od tega pa le četrtina v oboroženih konfliktih. Več kot polovica novinarjev je bila umorjena v mirnem času... V zadnjih desetih letih so bile za novinarje najbolj nevarne države Rusija, Kolumbija in Irak, med nevarnejše pa sodijo še Filipini, Iran, Indija, Alžirija, Mehika, Pakistan in države nekdanje Jugoslavije, ugotavlja poročilo na 80 straneh. Raziskava je zajela obdobje med januarjem 1996 in junijem 2006 in dokazuje, da je bilo najmanj 657 novinarjev ubitih, ko so poročali o novicah iz svoje države v mirnem času. Skoraj polovica je bila ustreljenih, ostali so bili razstreljeni, pretepeni, zabodeni, mučeni ali obglavljeni."   Drektor INSI Rodney Pinder:  "V številnih državah je umor postal najlažji, najcenejši in najučinkovitejši način za utišanje problematičnega poročanja"  Richard Sambrook, vodja raziskave INSI in direktor BBC Global News, je izjavil: "Podatki kažejo, da umor novinarja ne predstavlja praktično nikakršnega tveganja."

       MOŽEN KOMENTAR:  Kaj pa se z novinarji dogaja v Sloveniji? Če ni informacije, tudi ni ukrepov, če ni dokazov, tudi  tatu ne moreš ustaviti, kaj šele številčnih politikov, ki so namazani z  vsemi žavbami nemorale, tako da govorijo eno delajo pa povsem drugo - nasprotno. In na začetki je bila Beseda! je zapisano v sveti knjigi.  V današnjem vsakdanu pa  lahko misel nadaljujemo z: In na koncu so bile Laži in zavedeni, podkupljeni, ustrahovani so jim verjeli in ustvarili Pekel! trdim, da smo še daleč od samostojnega, odgovornega, z dejstvi podkrepljenega poročanja, poročanja  v katerega sam novinar verjame in je zanj pripravljen tudi odgovarjati. Toda pri nas nimamo novinarje ampak hlapce, ki jim ukazujejo uredniki, njim pa ukazujejo  njihovi lastniki (medijev, plač, privilegijev, imena...)...

Glej tudi članek Sandre Bašić-Hrvatin, Lenarta J. Kučića  

 

 

SKLEP

Ker novinarji dejansko nimajo skorajda nikakršne moči, je prav da namesto novinarske etike govorimo o etiki in osebnem etosu urednikov, saj so novinarji  velikokrat le "figure na šahovnici".     Za kršitve  določil kvalitetnega poročanja  bi v majhni Sloveniji s svojim jezikovnem področjem  morali lastniki in uredniki plačevati visoke odškodnine in kazni.  Sodobna komunikacijska sredstva omogočajo spremembo medijskega prostora v podrejenost argumentom. Družba kontrole se preko tega spreminja v družbo znanja.

Z neetičnim, pristranskim - navijaškim poročanjem se krši Slovenska ustava, pa tudi norme ter zakonodaja na sploh.

 



 

Münchensko deklaracijo o pravicah in dolžnostih novinarjev so sprejeli predstavniki združenj novinarjev iz držav Evropske skupnosti, Švice in Avstrije ter več mednarodnih novinarskih organizacij leta 1971 v Münchnu .

V deklaraciji so poudarili: 
 

Pravica do informacije, svobode izražanja in kritike je ena od temeljnih človekovih pravic. Iz te pravice javnosti, da je seznanjena z dejstvi in mnenji, izhaja tudi celota obveznosti in pravic novinarja.

Odgovornost novinarja do javnosti je nad katero koli drugo odgovornostjo, zlasti nad odgovornostjo do delodajalca ali oblasti. Poslanstvo informiranja pa vendar vsebuje določene omejitve, ki si jih novinarji na1agajo po svoji svobodni volji. To je vsebina dela deklaracije, ki govori o dolžnostih.

Te dolžnosti pa je v novinarski praksi mogoče popolnoma spoštovati le, če so dani tudi oprijemljivi pogoji za neodvisnost in za profesiona1no dostojanstvo.


Temeljne dolžnosti novinarja so:

1) da spoštuje resnico in pravico občinstva, da jo izve, ne glede na to, kakšne bi bile možne posledice zanj osebno;

2)  da brani svobodo informiranja, komentiranja in kritike;

3)  da objavlja samo informacije, katerih vir pozna, da ne prikriva  bistvenih  informacij ter da ne spreminja vsebine besedil in dokumentov...

 

 
http://www.novinar.com/sindikat/dokumenti_vse.asp?id=32&sklop=2

PRAVICA DO ODGOVORA IN POPRAVKA – NOVINARJEVA MORALNA DOLŽNOST - Zdenka Đokič FDV


SODSTVO



 

domov