SMERNICE PREDLOGA DOPOLNITEV ZMed
Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06; ZMed-UPB1)

Sankcije v ZMed so opredeljene v tolarjih. Nujno jih moramo nadomestiti z euri.

Zaščita slovenskega jezika 5. člen. Natančneje se določi kaj se razume pod obveznost poslovenjenja programskih vsebin (program v slovenskem jeziku s slovenskimi prevodi, vzporedne ločene enakopravne oddaje v slovenskem in tujem jeziku).

Sporen 61. člen Nezdružljivost opravljanja telekomunikacijske ter radijske in televizijske dejavnosti, saj ni usklajen z predlogom o radiodifuziji, ki operaterjem omogoča izdajanje TV, radijskih in elektronskih medijev. Zaradi omenjenega lahko pride do zakonske kolizije.

Dopolnitev 11. člena Jurisdikcija Republike Slovenije. Opredeli se pojem omejene jurisdikcije npr. Če izdajatelj tujega medija, le tega zgolj razširja preko zvez in oddajnikov, ki so na teritoriju RS ali pa preko kolporterske službe na področju RS mora spoštovati zahteve omejene jurisdikcije. In tudi od le teh zahtevati minimalni nabor zahtev: impresum, zaščita otrok in mladoletnikov pred pornografijo in pretiranim nasiljem, podobno kot za nacionalno manj pomembne medije.

APEK, SRDF nimata pristojnosti za programske vsebine, ki se razširjajo preko kablov in interneta. Vse več televizijskih medijev pa tudi radijskih razširja programske vsebine preko interneta ter kablov. Vlada glede na uredbo na podlagi katere presoja za prenose najpomembnejših dogodkov pri določevanju kvalificiranih izdajateljev ne upošteva novejših načinov razširjanja TV programov - kabelskega, internetnega razširjanja (problem sproža tudi spor med TV3 in RTV SLO glede pravice do ekskluzivne pravice do predvajanja tovrstnih dogodkov). Tako je smiselno da se Svet za radiodifuzijo preimenuje v Svet za medije.

V zakon dodati, da se tako tiskani kot radijski kot televizijski medij lahko razširja tudi preko kablov, spleta in na druge načine (mobilna TV). Zaradi razmaha širjenja programskih vsebin preko novih komunikacijskih sredstev je potrebno natančneje določiti zahteve glede izdajanja elektronskih medijev. Obstajajo pa tudi internetne televizije in internetni radii… Obveznost objavljanja impresuma, poslovenjenja, zaščite otrok in mladoletnikov pred pornografijo in pretiranim nasiljem. Del impresuma pri elektronskih in digitalnih medijih je tudi link na etični kodeks in temeljni akt. oz. pravilnik izdajatelja) in evidenčna številka iz razvida medijev.

Medije razdeliti glede pomembnosti. Nacionalno pomembnejši imajo vsaj 75% nacionalno pokritje, glede tiskanih medijev pa vsaj 10% vseh izvodov dnevnikov oz. tednikov.

ZMed takšen kot je in kadri takšni kot so, ne zmorejo udejanjanje cilja onemogočanje monopolizacije trga medijev v Sloveniji oz. uveljavljati pluralizacije medijev. Nujni so tudi dodatni vzvodi za realizacijo ciljev. Predlagam razmislek o davku iz naslova monopolnega položaja na področju medijev. Če ima lastnik več kot npr. 40% tržni delež plača davek na monopolni položaj na področju medijev. Sredstva, ki se zberejo preko tega davka se namenijo skladu za pluralizacijo medijev. Preventivni ukrepi, ki so obširno vgrajeni v zakon in takšni kakršni so, zelo zapletajo njegovo razumljivost in predvsem zaradi kadrovskega in informacijskega manjka ne deluje na zadovoljivi ravni, zato je smiselno da se jih nadomesti z kurativo. Členi zakona od 58 -61 se lahko dodelajo (določiti veljavnost soglasja – npr. dokler se pogoji, ki so bili ob izdaji soglasja ne spremenijo). Slabša varianta je da se določila o izdajanju soglasij črtajo, tako sicer odpade zamudno izdajanje soglasij za pridobitev več kot 20% deleža. V primeru dobre informacijske podpore in pozitivnega branja zakonov, bi bil sistem izdajanja soglasij učinkovit. Ker so mediji odvisni od oglaševalcev bi nacionalno pomembni mediji morali prijavljati prihodke od oglaševanja (absolutne letne zneske, strukturo po naročnikih)..

Dopolnitev postopka vpisovanja v razvid medijev t.j. 12. člena.
V predlogu za vpis medija bi moral izdajatelj navesti elektronske kontaktne podatke tako izdajatelja kot za uredništvo in odgovornega urednika medija. Nacionalno pomemben medij bi moral priglasiti doseg medija na teritoriju Slovenije (povprečno št. poslušalcev, dnevno št. gledalcev, dnevno, tedensko, letno št. prodanih tiskanih izvodov).
Elektronski mediji morajo poleg imena priložiti logotip medija, če ga imajo.

Izboljšanje nadzora. Dopolnijo se določila glede nadzora nad izvajanjem Zakona o medijih.
Za digitalizirane programske vsebine se zahteva digitalni signirni znaki za označevanje avtorstva, posamezne programske kvote, oglasov, impresuma in druge pomembnejše programske sklope za potrebe nadzora nad izvajanjem Zakona o medijih. Zashtevati je treba omogočenje dostopanja do etičnega in estetskega kodeksa za TV medije.

Dodeljevanje bonusov izdajateljem, ki omogočijo interaktivnost medijev.

»Pri letnem plačilu zavezancev agencija upošteva določitev bonusov za posamezne izdajatelje programskih vsebin iz naslova uporabljanja interaktivnosti programskih vsebin in izvajanja obveznih programskih vsebin. Bonuse iz naslova interaktivnosti programskih vsebin in izvajanja obveznih programskih vsebin določi pristojno ministrstvo. Bonusi se določajo v odstotkovnih točkah. Postopek podeljevanja bonusov s pravilnikom predpiše pristojno ministrstvo.«

OBRAZLOŽITEV: Določilo se veže na 23 člen Zakona o radiofuziji (ZDRad), EPA 1494-IV

Problemi v zvezi nadzorom se z digitalizacijo večajo, še posebej na področju oglaševalskih vsebin. Interaktivnost bi se izvajala v skladu s Pravico javnosti do spremljanja pomembnejših dogodkov, določeno v 75. členu Zakona o medijih. Interaktivnost kot možnost izbiranja programskih vsebin s strani uporabnika, bi uporabniku omogočala, da bi programe, ki jih gleda, prilagodi svojim željam. Tako se bo verjetno klasičnemu oglaševanju izogibal. S tem ukrepom ministrstvo ščiti uporabnika na individualni ravni in dodatno izboljšuje možnosti izbire. Z uvedbo bonusov bi se spodbujala tudi višja raven izvajanja obveznih programskih vsebin. Izdajatelj bi lahko na podlagi interaktivnega programa dobil določen bonus: popust npr. v višini 20%. Najvišji bonus bi bil v višini 50%. Bonus, ki bi ga pridobili nekateri izdajatelji, bi ostale izdajatelje postavil v položaj malusa. Ministrstvo za kulturo bi postopke dodeljevanja bonusa določilo v pravilniku. Bonus bi se praviloma podeljeval enkrat letno, po predhodno pridobljenem mnenju APEC. Glede določitve bonusa bi veljale določbe, ki se nanašajo na zglednost predvajanj obveznih programskih vsebin - 23. do 25. člen ZMed – UPB1.

Predlagam da se razmisli o možnostih poenostavitve Zakona o medijih:
ZMed naj TV, radijske in elektronske medije obravnava kot elektronske - 2. člen

Pravica do pritožbe in obveznost o poročanju o pritožbah sta glede na določila četrtega in petega odstavka 84. člena ZMed-UPB1 dani le iz naslova za predvajane spornih programskih vsebin TV medijev za mladoletnike. Ustavna pravica poslušalcev in gledalcev pa bi morala biti splošna. V sklopu Sveta za medije, bi lahko deloval Varuh pravic gledalcev in poslušalcev. Poudariti bi morali človekovo pravico do točnih podatkov, ki jih mediji širijo v javnosti.

Dopolnitev kazenskih določb 129. člena. Načelno stališče vsaka zahteva mora biti v primeru neizvrševanja sankcionirana. Med drugim se tako predpiše tudi kazen za kršitev zakonskih zahtev glede zaščite otrok in mladoletnikov…

Pravica do pritožbe in obveznost o poročanju o pritožbah sta glede na določila četrtega in petega odstavka 84. člena ZMed-UPB1 dani le iz naslova za predvajane spornih programskih vsebin TV medijev za mladoletnike. Ustavna pravica poslušalcev in gledalcev pa bi morala biti splošna. V sklopu Sveta za medije, bi lahko deloval Varuh pravic gledalcev in poslušalcev.

Dopolnitev kazenskih določb 129. člena. Načelno stališče vsaka zahteva mora biti v primeru neizvrševanja sankcionirana. Med drugim se tako predpiše tudi kazen za kršitev zakonskih zahtev glede zaščite otrok in mladoletnikov…

PREDLOG SPREMEMB DRUGE ZAKONODAJE, KI SE VEŽE na Zakon o medijih.Spremembe vplivajo na Pravilnik o načinu vodenja in postopku za vpis ter o posredovanju podatkov iz razvida medijev (Uradni list RS, št. 58/2001, 94/2002).

Zakon o sodnem registru. Sodni register izmenjuje in usklajuje podatke z Klirinsko depotno družbo na način da jih dnevno uskladita. Poslovni oz. sodni register omogoča iskanje povezanih oseb. Zakon o medijih v 58.-63. čl. pristojnemu ministrstvu nalaga omejevanje koncentracije. Poslovni oz. sodni register je orodje za preverjanje povezanih oseb in preko tega monopolnih položajev. Ne omogoča iskanja po dejanskih lastnikih - imenih oseb.

V Ljubljani: 05. 06. 2008

avtor: Vladislav Stres