PREDLOGI VLADI RS
Jarh Jožef
1. Informiranje zaposlenih glede njihovih zakonskih pravic je vse slabše.
Zakon o delovnih razmerjih še nima prečiščenega besedila
oz. več let zapored je delavec lahko videl le osnovni zakon in več zelo
zahtevnih dopolnil. Obvestila kandidatom za delovno mesto zadnja leta vsebujejo
le določila OBVESTILO o neizbiri. Tako kandidati ne morejo preverjati izborov
in morebitnih diskriminacij, klientelizma... izbora.
2. Finančna pomoč države - podjetjem v težavah,
bančnemu sektorju v težavah bi se morala direktno pretvarjati v solastniške
deleže države. Obenem predlagam da se v podjetjih, ki za obstoj potrebujejo
pomoč države v sanacijske procese podjetij vključi tudi zaposlene (v nadzorne
ipd. odbore zadolžene za sanacijo). Tudi država namreč mora odplačevati svoje
dolgove, ker jih noben kreditodajalec ne odpisuje.
3. Podjetje lahko trži samo kvalitetne produkte.
ARR (Agencija za raziskave in razvoj), TIA (tehnološko inovacijska agencija),
JAPTI, inštituti, ki so proračunsko plačevani ne sodelujejo pri sanacijah panog
in podjetij. Sindikat bi moral sprožiti mehanizme sodelovanja zaposlenih pri
sanaciji in razvoju podjetij (ob pogoju varovanja avtorskih pravic in
intelektualne lastnine).
4. Sindikat lahko
izboljša notranjo komunikacijo med člani sindikata, obveščenost članov več
sodelovanje z Jožef Jarh, Vladislav Stres. Pri iskanju izhodov iz gospodarske in
institucionalne krize so bili z V. Stresom pripravljeni sodelovati: mag. Emil
Milan Pintar,
dr. Neven Brandt, prof.
dr. Jože Mencinger, dr. Janvit Golob. Več na http://stres.a.gape.org/projekti/1_12_09_SLO_V_SOC_G_INST_KRIZI/SLO_g_inst_krizi_index.htm
(osnutek). Prosim,
da sodelujete pri oblikovanju izhodne strategije, ki pa ne more temeljiti na
finančnih ukrepih.
5.
Vlada RS nemudoma objavi javni razpis vsem slovenskim inovatorjem,
strokovnjakom za posamezna področja, da se vključijo s svojimi rešitvami za nove
globalne tržne izdelke v razvojne oddelke podjetij in tovarn. Tovarne ali
podjetja , ki odklonijo to državno intervencijo, ne morejo dobiti državnih
razvojnih sredstev niti ne državne garancije za najem subvencij, kreditov...oz.
drugih davčnih ugodnosti ali pomoči države.
6) Razmerja v plačah javnih uslužbencev, direktorjev in
funkcionarjev so ciljno v razmerju 1:5. Ena je minimalna plača v državi.
7) Vzgojitelji in učitelji v osnovnih in srednji,
višjih in visokih šolah prevzamejo odgovornost, da bo večina učencev naredila
uspešno osebno in poklicno kariero. V skladu s tem ciljem se dogradi
kriterije kvalitete dela šol.
8) Ugotoviti dodano vrednost delovnih mest javnih
uslužbencev in na novo zaposliti javne uslužbence na ministrstvih, državni
in lokalni samoupravi. Na določenih mestih je zaposleno bistveno premalo
uslužbencev, na številnih pa se dela podvajajo oziroma ne dajejo potrebne dodane
vrednosti. Ugotovljeni tehnološki viški se začasno zaposlijo za polovični
delovni čas pod pogojem da se dodatno izobražujejo ter da aktivno iščejo
službo...
9) Delovno obvezo znanstvenikov raziskovalcev, učiteljev
in asistentov na fakultetah, višjih in visokih šolah se polovično veže na delo v
razvojnih oddelkih naših podjetij in tovarn oz. obrtnikov in v njihovih
nadzornih svetih, tako, da bodo standardi v številu zaposlenih v razvojnih
oddelkih podjetij za 20% večji kot v primerljivih podjetjih v Avstriji in
Nemčiji.
10) Sedanji Državni svet se ciljno spremeni v "Svet
zakonskih pobud civilne družbe in pokrajin".
11) Vsi zdravniki so javni uslužbenci in če delajo s koncesijo v svojih prostorih, velja za dejavnosti v teh prostorih enak pravni red, kot v javnih zdravstvenih ustanovah. Privatnih zdravnikov ni, kot ni privatne: policije, vojske, politikov... Zdravje je javni interes, ki na naštetih področjih ne more biti v konfliktu s pridobitniškim - privatnim.
Jarh Jožef
in V. Stres
SLO V GOSPODARSKI INSTITUCIONALNI KRIZI