PREDLOG SODELOVANJA PRI PROJEKTU
JAVNO DOBRO – NEVLADNE ORGANIZACIJE


avtor © Vladislav Stres



Predlagam, da Ministrstvo za šolstvo in šport RS uredi informacijsko vozlišče z vsemi vsebinsko zanimivimi  informacijami za ciljne javnosti upoštevajoč načeli vse na enem mestu ter hitrega in enostavnega dostopanja do vsebin.  Informacijsko vozlišče bi bilo organizirano na način strukturiranja  vsebin Wikipedije.si oz. Wiki ipd.  Država občasno omogoči izide DVD-jev  informacij javnega dobra - področje izobraževanje.

 

 

Informacijsko vozlišče bi nudilo informacije o:


PROBLEMSKE PREDPOSTAVKE: Obvladovanje podatkov je osnovni predpogoj za možni hiter informacijsko izobraževalni razvoj družbe. Eksponentno povečevanje podatkov na eni strani zahteva vse boljše obdelovanje in dostopnost do podatkov1/. Dostopni uradni podatki o delovanju MŠŠ npr.: projekti/doseženo so pomanjkljivi, neuradni npr. spletne strani šol pa so premalo tipizirane,  slabo dostopne in nepregledne (razpršeni so po internetu.  Tako strokovna kot laična javnost bi morali imeti dostop do informacij javnega dobra na področju šolstva saj bi to omogočilo hitro odzivanje javnosti vključno z lajšanjem izobraževanja na daljavo.   Ker se neuradni del zbiranja podatkov razprši med zainteresirane zavode ter  druge relevantne in zainteresirane npr.: Slovenska Wiki, Wikipedija slo, www.seminarske-naloge.com/  www.dijaki.info/   www.dijaski.net/, www.študentarija.net, RTV SLO se izboljša sama komunikacija med temi pomembnimi izobraževalnimi segmenti obenem pa se jih aktivira s ciljem razvoja šolstva. 

 

 


NAČIN KOMUNICIRANJA: Predvidena komunikacija bi bila v prvem koraku predvsem preko elektronskih povezav. Predstavniki Wikipedije Slovenije, Wiki, študenterija net…, strokovna združenja profesorjev, učiteljev, zavodi, knjižnice… bi lahko sodelovali tudi preko občasnih srečanj.  

CILJI:

- ureditev vozlišča podatkov na spletnih straneh  z uradnim delom podatkov in neuradnim delom podatkov (nerecenzirano) ter povezavami na organizacije kjer so posamezni deli podatkov podvojeni in natančneje razdelani. Tovrstno strukturirani bi omogočali hiter dostop in da bi omogočali primerjave med organizacijami…
-  ažuriranje uradnih podatkov bi se tako lažje usklajevalo z dejanskim stanjem, veliko zavodov je npr. spremenilo naslov spletne strani... izvolilo drugega predstavnika… ne da bi obvestilo pristojne ali pa uspelo popraviti svoje objavljene podatke, predvsem pa to velja za sektor t.im. civilne družbe. Postopke ažuriranja podatkov bi omogočala primerjava uradnih in podatkov vozlišča,

- izboljšanje transparentnost podatkov, 

- najdevanje aktivnejših in transparentnejših nevladnih organizacij in aktivnih državljanov,

- grozdenje aktivnih nevladnih organizacij,  ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s področjem izobraževanja

- nadomeščanje formalno samozadostnega z vsebinskim 

 - oblikovanje jasno prepoznavnih družbeno koristnih predprojektov, ki bi bili podlaga za oblikovanje razpisov.  


TIM:   Del tima bi lahko bil poleg omenjenih tudi prof. dr. Vladimir Batagelj FMF (avtor programa za obdelavo množičnih podatkov Pajek), dr. Marko Papič (Fakulteta za računalništvo) ipd. Načelno sodelovanje pri kateremkoli tovrstnem projektu so mi predstavniki slovenske WIKI in Wikipedije dali že pred leti na sredinem srečanju na FMF, prav tako tudi profesor V. Batagelj.

PREDVIDENI PROBLEMI: Številne organizacije ne želijo dajati podatkov, tako se bodo predstavile le z uradnimi podatki, obenem pa bi bilo to opozorilo, da je njihovo delovanje morda premalo transparentno...

 

 

 

Več:

V dobi globalizacije je ključni vzvod razvoja kvaliteta podatkov. Torej: primerjave, členjenje, sinteza podatkov.  Analitično, sintetično razmišljanje ustvarja množice podpodatkov ter možnih sintez, kar zelo obremenjuje možgane na način izrinjanja spominskih sposobnosti.  Zato imajo neinteligentni ljudje lahko zelo dobre spominske sposobnosti.  Zgornjo trditev dokazuje tudi spodnji »absurd«. 1/

Podatki so kvalitetni, če so: jedrnati, pregledni, hitro dostopni tako v poljudnem kot v analitskem smislu, omogočajo nadaljno obdelavo. Torej če so: zbrani po povezljivosti,  sintetezirani s kratkimi uvodi, v ustreznih formatih, prilagojeni potrebam  ciljne populacije.  

Predlagam projekt z delovnim naslovom Javno dobro, ki naj izide s podporo in sodelovanjem  MŠŠ RS, zavodov ter civilne družbe. Na DVD ju bi lahko bili na zanimiv (dokumentaren) način predstavljeni tako izobraževalni filmi, raziskave, seminarske naloge, pa tudi diplomske naloge, doktorati, ključni odgovori na poslanska vprašanja, razprave v DZ RS,  proračun… po posameznih področij, kot tudi leposlovna dela dostopna javnosti…

V takšnih in drugačnih razvojnih strategijah SLO je kot cilj zapisovano tudi: »Omogočanje dostopa informacijske družbe najširšemu  krogu prebivalcev, usposabljanje in ustvarjanje novih načinov dela.«

Med izvajanjem projekta bi se verjetno pokazale mnoge napake dosedanjega načina (ne)objavljanja  informacij dostopnih javnosti t.i. šolskega sektorja. Številni dokumenti, ki so sicer objavljeni na www  danes niso kvalitetno dostopni tako da bi bili prilagojeni potencialnim uporabnikom (pdf datoteke brez potrebnih področnih tabel  ključnih besed, brez potrebnih spletnih povezav, kazal, brez povzetkov. Preko projekta bi se  lažje sprejela tipizacija vsebin, označevanj dokumentov… spletnih strani ministrstev.

CD oz. DVD bi lahko bil darilo ob novem letu. Zaradi zanimivosti,  kvalitete in zaradi kvalitetnejšega doseganja ciljne populacije pa predlagam, da bi ga prodajali po stroškovni ceni. 

Zakaj DVD? Zakaj ne bi bili vsi ciljni podatki samo na internetu?

1. »Surfanje« po internetu: 

hitro zapelje v druge vode. Struktura podatkov CDja pa bi sama po sebi deloma  narekovala sprehajalno pot.

je povezano s stroški kar odbija iskanje dolgotrajnejše iskanje podatkov  preko interneta

pretok podatkov je bistveno počasnejši kot je delovanje računalnika pri branju iz CDja

podatki na www so velikokrat slabo dostopni (pdf, prazni linki, nizka hitrost prenosov podatkov… npr. letnega poročila ministrstva in drugih obsežnejših del)

2. DVD bi bistveno razbremenil serverje. 

1/ Kim Peek zna na pamet devet tisoč knjig, kolikor jih je prebral v življenju. Do besede natančno pozna vsa Shakespearova dela.  53-letni Peek med drugim zmožen hkrati brati dve strani, z vsakim očesom eno, in to z izjemno hitrostjo. V osemdesetih minutah prebere knjigo, debelo šeststo strani. Toda Peek na testu inteligence ne doseže več kakor 73 točk, saj glede sposobnosti analize, sinteze, življenjske uporabe - obvladovanja podatkov sodi med debile.  

3. za DVD je smiselno da se zapečejo  le podatki, ki so trajnejše narave (»vsaj pol leta«…) kar vsiljuje razmislek o strateški pomembnosti posameznih podatkov. Večjo trajnost CDja se lahko doseže  s programom za samodejno obnavljanje datotek prekopiranih na trdi disk. Vsebina in zahteve  prijaznosti za uporabnika vsiljuje razmislek o povezljivosti podatkov.

4. DVD bi bil posredno del izobraževanja, uporabnikom bi ponudil svojo strukturo in vsebino informacij javnega dobra in s tem posegel v medijski prostor tudi z informacijami, ki so medijsko premalo poznane, zaradi inovativnega pristopa k vsebinskemu povezovanju in prikazovanju informacij bi bil tudi kvalitetno učno sredstvo zanimivosti, koristnosti, dostopnosti informacij sodobne info družbe.

5. DVD bi imel načelo vse na enem mestu - razparcelirane informacije bi bile smiselno  povezane. Izdela se več kazal dostopa do podatkov tako da bi lahko uporabniki izbirali načine dostopanja do podatkov. Koncentracija podatkov  postane privlačna po načelu aglomeracije, podobno kot so bistveno bolj zanimivi nakupovalni centri od majhnih trgovin.

 

 

 

avtor© Vladislav Stres, univ. dipl. oec.

V Ljubljani: 10. 02. 2009