TISKOVNA KONFERENCA KVMZ - 3. 6. 2010
POROČANJE MEDIJEV

STA

RADIO ŠTUDENT

PRIMORSKI DNEVNIK

SIOL SLOVENIJA

DEMOKRACIJA

 

RADIO ŠTUDENT

Medijska zastopanost in financiranje delovanja ter kampanj za neparlamentarne stranke je eden od ponavljajočih turov, na katerega visoka politika po preskoku parlamentarnega praga praviloma pozabi. Andrej Magajna v državnem zboru sicer sedi, kar pa njegovim Krščanskim socialistom ne pomaga. Magajna zahteve po deregulaciji naslavlja v okviru Koordinacije za spremembo medijske in volilne zakonodaje. Več je v naš mikrofon povedal član koordinacije, nekdanji podsekretar na direktoratu za medije na kulturnem ministrstvu, pesnik in učitelj, Vladislav Stres.

zvočni posnetek intervjuja 1. del

Koordinacija bo na ustavno sodišče tako naslovila zahtevo za presojo ustavnosti posameznih členov obstoječega, kot tudi prihajajočega zakona o javnem medijskem zavodu.

2. del

STA

PRIMORSKI DNEVNIK

http://www.primorski.it/stories/STA/122590/

Za zunajparlamentarne stranke sporen 11. člen predloga zakona o RTVS

Ljubljana, 03. junija (STA) - Koordinacija za spremembe volilne in medijske zakonodaje v predlogu novega zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) kot najbolj spornega vidi 11. člen, ki določa, da se v času pred volitvami zunajparlamentarnim strankam v primerjavi s parlamentarnimi za predstavitev nameni manj časa, kar daje prednost že uveljavljenim političnim elitam.

Enajsti člen predloga zakona o RTVS v četrti točki določa, da imajo "politične stranke in neodvisni kandidati, ki pred volitvami v državni zbor niso zastopani v državnem zboru oziroma pred volitvami v Evropski parlament v Evropskem parlamentu" skupaj na razpolago dve tretjini časa, ki ga RTVS nameni parlamentarnim strankam. Poleg tega se zunajparlamentarne stranke predstavljajo v ločenih terminih in prostoru.

Takšno razlikovanje je po mnenju sopredsedujočega koordinaciji in predsednika Krščanskih socialistov Slovenije Andreja Magajne sporno iz večih vidikov. Gre za nespoštovanje načela enakopravnosti kandidatov, krnitev pravice javnosti pri dostopu do informacij javnega pomena, omejevanje možnosti svobodne izbire, poraja pa se tudi vprašanje o skladnosti predloga zakona o RTVS z zakonom o volilni in referendumski kampanji, ki omenja možnost razvrščanja sorodnih list v ločene predstavitvene oddaje, ne dopušča pa dodeljevanja različnega časovnega obsega.

Koordinacijo za spremembe volilne in medijske zakonodaje sestavlja 17 zunajparlamentarnih strank. Ugotavljajo, da na slovenski politični sceni ni vertikalne prehodnosti, saj so "20 let isti obrazi na sceni". Kot je na današnji novinarski konferenci še dejal Magajna, "govorimo o inovativni družbi, na politični ravni pa zapiramo politični prostor", ker pravila za 70 strank piše sedem največjih. Takšno stanje predlog zakona o RTVS podpira še naprej, že v preteklosti pa je bil diskriminatoren, ker je zunajparlamentarnim strankam namenjal še manj časa, pravi predsednik stranke Stara pravda - stranka prava Ludvik Poljanec. Po njegovem krši tudi 14. in 22. člen ustave.

V koordinaciji zato predlagajo, da se iz 11. člena predloga zakona o RTVS umakne razlikovanje pri dodeljevanju razpoložljivega časa za predstavitev stranke in kandidatov ter da ločeni termini in prostori ne bi bili zapisani kot pravilo, ampak kot možnost. Ludvik Poljanec je dejal še, da lahko že zdaj napovejo vlaganje amandmajev k zakonu in ustavno presojo omenjenega 11. člena, če bo zakon sprejet v trenutni obliki.

četrtek 03.06.2010, 13:28

SIOL SLOVENIJA

http://www.siol.net/slovenija/novice/2010/06/zakon_o_rtvs_zunajparlamentarne_stranke.aspx


"Zakon o RTVS diskriminira zunajparlamentarne stranke"

Ljubljana - Koordinacija za spremembe volilne in medijske zakonodaje meni, da predlog novega zakona o RTVS daje prednost že uveljavljenim političnim elitam.

http://img.siol.net/10/154/634111689528614541_rtv.jpg

 

Koordinacija za spremembe volilne in medijske zakonodaje v predlogu novega zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) kot najbolj spornega vidi 11. člen, ki določa, da imajo "politične stranke in neodvisni kandidati, ki pred volitvami v državni zbor niso zastopani v državnem zboru oziroma pred volitvami v Evropski parlament v Evropskem parlamentu" skupaj na razpolago dve tretjini časa, ki ga RTVS nameni parlamentarnim strankam. Poleg tega se zunajparlamentarne stranke predstavljajo v ločenih terminih in prostoru.

 

Magajna: Kandidati niso enakopravni

Takšno razlikovanje je po mnenju sopredsedujočega koordinaciji in predsednika Krščanskih socialistov Slovenije Andreja Magajne sporno iz več vidikov. Gre za nespoštovanje načela enakopravnosti kandidatov, krnitev pravice javnosti pri dostopu do informacij javnega pomena, omejevanje možnosti svobodne izbire, poraja pa se tudi vprašanje o skladnosti predloga zakona o RTVS z zakonom o volilni in referendumski kampanji, ki omenja možnost razvrščanja sorodnih list v ločene predstavitvene oddaje, ne dopušča pa dodeljevanja različnega časovnega obsega.

Andrej Magajna

Andrej Magajna

"20 let isti obrazi na sceni"
 Koordinacijo za spremembe volilne in medijske zakonodaje sestavlja 17 zunajparlamentarnih strank. Ugotavljajo, da na slovenski politični sceni ni vertikalne prehodnosti, saj so "20 let isti obrazi na sceni". Kot je še dejal Magajna, "govorimo o inovativni družbi, na politični ravni pa zapiramo politični prostor", ker pravila za 70 strank piše sedem največjih. Takšno stanje predlog zakona o RTVS podpira še naprej, že v preteklosti pa je bil diskriminatoren, ker je zunajparlamentarnim strankam namenjal še manj časa, pravi predsednik stranke Stara pravda - stranka prava Ludvik Poljanec. Po njegovem krši tudi 14. in 22. člen ustave.

 
Poljanec: Če bo zakon sprejet, bomo sprožili ustavno presojo

V koordinaciji zato predlagajo, da se iz 11. člena predloga zakona o RTVS umakne razlikovanje pri dodeljevanju razpoložljivega časa za predstavitev stranke in kandidatov ter da ločeni termini in prostori ne bi bili zapisani kot pravilo, ampak kot možnost. Ludvik Poljanec je dejal še, da lahko že zdaj napovejo vlaganje amandmajev k zakonu in ustavno presojo omenjenega 11. člena, če bo zakon sprejet v trenutni obliki.

STA

Foto: Simon Plestenjak/siol.net

DEMOKRACIJA

Za zunajparlamentarne stranke sporen 11. člen predloga zakona o RTVS

Četrtek, 03 Junij 2010 13:53
 

Za zunajparlamentarne stranke sporen 11. člen predloga zakona o RTVSfoto: Andreja VeluščekKoordinacija za spremembe volilne in medijske zakonodaje v predlogu novega zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) kot najbolj spornega vidi 11. člen, ki določa, da se v času pred volitvami zunajparlamentarnim strankam v primerjavi s parlamentarnimi za predstavitev nameni manj časa, kar daje prednost že uveljavljenim političnim elitam. 

Enajsti člen predloga zakona o RTVS v četrti točki določa, da imajo "politične stranke in neodvisni kandidati, ki pred volitvami v državni zbor niso zastopani v državnem zboru oziroma pred volitvami v Evropski parlament v Evropskem parlamentu" skupaj na razpolago dve tretjini časa, ki ga RTVS nameni parlamentarnim strankam. Poleg tega se zunajparlamentarne stranke predstavljajo v ločenih terminih in prostoru. Takšno razlikovanje je po mnenju sopredsedujočega koordinaciji in predsednika Krščanskih socialistov Slovenije Andreja Magajne sporno iz večih vidikov. Gre za nespoštovanje načela enakopravnosti kandidatov, krnitev pravice javnosti pri dostopu do informacij javnega pomena, omejevanje možnosti svobodne izbire, poraja pa se tudi vprašanje o skladnosti predloga zakona o RTVS z zakonom o volilni in referendumski kampanji, ki omenja možnost razvrščanja sorodnih list v ločene predstavitvene oddaje, ne dopušča pa dodeljevanja različnega časovnega obsega.

Koordinacijo za spremembe volilne in medijske zakonodaje sestavlja 17 zunajparlamentarnih strank. Ugotavljajo, da na slovenski politični sceni ni vertikalne prehodnosti, saj so "20 let isti obrazi na sceni". Kot je na današnji novinarski konferenci še dejal Magajna, "govorimo o inovativni družbi, na politični ravni pa zapiramo politični prostor", ker pravila za 70 strank piše sedem največjih. Takšno stanje predlog zakona o RTVS podpira še naprej, že v preteklosti pa je bil diskriminatoren, ker je zunajparlamentarnim strankam namenjal še manj časa, pravi predsednik stranke Stara pravda - stranka prava Ludvik Poljanec. Po njegovem krši tudi 14. in 22. člen ustave.

V koordinaciji zato predlagajo, da se iz 11. člena predloga zakona o RTVS umakne razlikovanje pri dodeljevanju razpoložljivega časa za predstavitev stranke in kandidatov ter da ločeni termini in prostori ne bi bili zapisani kot pravilo, ampak kot možnost. Ludvik Poljanec je dejal še, da lahko že zdaj napovejo vlaganje amandmajev k zakonu in ustavno presojo omenjenega 11. člena, če bo zakon sprejet v trenutni obliki.

STA; P.J.

STA

http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1520318

Za zunajparlamentarne stranke sporen 11. člen predloga zakona o RTVS

Ljubljana, 3. junija (STA) - Koordinacija za spremembe volilne in medijske zakonodaje v predlogu novega zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) kot najbolj spornega vidi 11. člen, ki določa, da se v času pred volitvami zunajparlamentarnim strankam v primerjavi s parlamentarnimi za predstavitev nameni manj časa, kar daje prednost že uveljavljenim političnim elitam.

Enajsti člen predloga zakona o RTVS v četrti točki določa, da imajo "politične stranke in neodvisni kandidati, ki pred volitvami v državni zbor niso zastopani v državnem zboru oziroma pred volitvami v Evropski parlament v Evropskem parlamentu" skupaj na razpolago dve tretjini časa, ki ga RTVS nameni parlamentarnim strankam. Poleg tega se zunajparlamentarne stranke predstavljajo v ločenih terminih in prostoru.  Takšno razlikovanje je po mnenju sopredsedujočega koordinaciji in predsednika Krščanskih socialistov Slovenije Andreja Magajne sporno iz večih vidikov. Gre za nespoštovanje načela enakopravnosti kandidatov, krnitev pravice javnosti pri dostopu do informacij javnega pomena, omejevanje možnosti svobodne izbire, poraja pa se tudi vprašanje o skladnosti predloga zakona o RTVS z zakonom o volilni in referendumski kampanji, ki omenja možnost razvrščanja sorodnih list v ločene predstavitvene oddaje, ne dopušča pa dodeljevanja različnega časovnega obsega.

Koordinacijo za spremembe volilne in medijske zakonodaje sestavlja 17 zunajparlamentarnih strank. Ugotavljajo, da na slovenski politični sceni ni vertikalne prehodnosti, saj so "20 let isti obrazi na sceni". Kot je na današnji novinarski konferenci še dejal Magajna, "govorimo o inovativni družbi, na politični ravni pa zapiramo politični prostor", ker pravila za 70
strank piše sedem največjih. Takšno stanje predlog zakona o RTVS podpira še naprej, že v preteklosti pa je bil diskriminatoren, ker je zunajparlamentarnim strankam namenjal še manj časa, pravi predsednik stranke

Stara pravda - stranka prava Ludvik Poljanec. Po njegovem krši tudi 14. in 22. člen ustave.

V koordinaciji zato predlagajo, da se iz 11. člena predloga zakona o RTVS umakne razlikovanje pri dodeljevanju razpoložljivega časa za predstavitev
stranke in kandidatov ter da ločeni termini in prostori ne bi bili zapisani kot pravilo, ampak kot možnost. Ludvik Poljanec je dejal še, da lahko že zdaj napovejo vlaganje amandmajev k zakonu in ustavno presojo omenjenega 11. člena, če bo zakon sprejet v trenutni obliki.


der/apo
03.06.2010 13:19


poslanec DZ RS Andrej Magajna in fotograf Siola

komentar tiskovne konference in odziva medijev

Na spletni strani:
http://www.dnevnik.si/video/5548

beremo zanimiv komentar Justin petek, 04.06.2010 ob 06:48: " , spremeniti je treba volilni sistem. Na posamezne funkcije oblasti morajo priti ljudje s programi, ne pa strankarski močniki, zaslugarji, ljubljenčki in talci."
Do preobrazbe Slovenske družbe kljub hudi krizi tako gospodarstva kot predvsem javnega sektorja ne more priti zaradi filtriranih in zavajajočih informacij, ki jih prevladujoči mediji velikokrat dajejo v javnost.
 

3. junija je bila npr. je v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa , (SSK Cankarjeva 1/IV,1000 Ljubljana) ob 10. uri tiskovna konferenca na temo:

- INŠPEKTORT ZA MEDIJE IZDAL MANDATNO KAZEN v posredni zvezi z informacijsko blokado neparlamentarnih stran in list pri javni predstavitvi mnenj zakona o RTV Slovenija.

- Neparlamentarne stranke in liste KRITIČNE DO 11. ČLENA predloga zakona o RTV Slovenija, ki navkljub pozitivnim popravkom še vedno diskriminira "neparlamentarce" v volilni zakonodaji.

Na predstavitev so prišli štirje razpravljavci, eden iz koprskega in je za to da se je konference udeležil prepotoval 100 km. Med razpravljavci je bil tudi poslanec DZ RS. Mediji so bili na tiskovno konferenco pravočasno obveščeni predvsem preko STA in z neposrednimi maili z vabili. Na tiskovno konferenco sta prišla predstavnika samo dveh medijev in fotograf.
STA je predstavljal mladi študent, Radio študent, ki je po konferenci naredil tudi kratek intervju, fotograf pa je prišel iz Siola in naredil par posnetkov še pred uradnim pričetkom ter odšel.

Kljub vsemu je vsaj novinar STA zbral večino ključnih podatkov, saj si je razpravo podrobno in skrbno zapisoval. Toda v članku STA ni prve teme, teme, ki je zadevala  RTV Slovenija. iz zgoraj predstavljenih člankov je razvidno da  mediji, ki so povzeli informacije kratkega članka STA, o več kot uro trajajoči tiskovni konferenci, so poročali zgolj o drugi temi tiskovne konference. 
Medijski linč se je skorajda v celoti posrečil. Tudi to govori da v Sloveniji obstajajo recidivi informacijskega FAŠIZMA. Vsebina, številčnost… sama relevantnost informacije, ki se želi predstaviti javnosti za veliko večino medijev ni pomembna, odločevalci v medijih delajo selekcijo, o kom o katerem dogodku bodo poročali - VNAPREJ. Prisotna ni bila niti RTV Slovenija, ki ima kot veste "samo" 1.800 zaposlenih. Konferenca pa je bila naravnana predvsem na zakon o RTV Slovenija ter predlog zakona in na kršitve zakonodaje s strani RTVS in kazen, ki so jo zaradi kršitev morali plačati tako RTVS kot odgovorni urednik.

Ker prav vsako gospodinstvo plačuje obvezni prispevek v višini 12 eurov in ker je gospodinjstev 563.000 RTV Slovenija vsak mesec od nas, ki bi dejansko morali biti ključni oblikovalci vizije RTV Slovenija vsak mesec dobi več kot 6.000.000 (milijonov) Eurov. Obenem pa se še vedno požvižga tako na pritožbe in predloge gledalcev - beri podcenjujoče obravnava vlogo varuha pravic gledalcev in poslušalcev (Miša Molk) na RTV Slovenija, kot se je požvižgala tudi na to tiskovno konferenco.

Spletni mediji, ki so poročali na podlagi poročila STA niso poročali o prvi temi
-  INŠPEKTORAT ZA MEDIJE IZDAL MANDATNO KAZEN v posredni zvezi z informacijsko blokado neparlamentarnih stran in list pri javni predstavitvi mnenj zakona o RTV Slovenija.

ampak izključno o drugi:
- Neparlamentarne stranke in liste KRITIČNE DO 11. ČLENA predloga zakona o RTV Slovenija, ki navkljub pozitivnim popravkom še vedno diskriminira "neparlamentarce" v volilni zakonodaji.

Torej cenzura, filtracija, navijaštvo. MANIPULACIJA z informacijami je indirektna, javnosti skrita v tem, da jih določeni dogodki ne zanimajo, ne da bi jih sploh poznali.

Mediji tako delajo javno mnenje, delajo realnost, kot si jo zamišljajo tisti, ki jih imajo pod kontrolo. V Sloveniji pa vemo, da je medijski trg dokaj OLIGOPOLEN, dva močna tiskana dnevnika in dve močni TV hiši, podobno kot imamo dve močni politični grupaciji - levi in desni politični pol.

Oligopolnost pa počasi razpada in se že kažejo znaki demokratizacije informacij, to dokazujejo tudi  zgornje objave. 
Medijsko nemogoče stanje podpira tretja veja oblasti SODSTVO. Kot veste predvsem proti elektronskim medijem iztožljivih sodb za objavo popravkov oz. odgovorov na napačno ali enostransko, zavajajoče poročanje praktično ni. Proti elektronskemu mediju imamo, kot vem, samo eno iztožljivo sodbo v 20. letih samostojne Slovenije. Tudi, če bi jih imeli 10 bi bila to informacijsko pravna katastrofa. Izgovarjanje na pomanjkljivosti Zakona o medijih je laž, saj je zakon dober (čeprav nujno potrebuje osvežitve) in izvajanje te pravice predpisi omogočajo, je pa ne omogoča šlamstika obeh novinarskih društev kot ju imamo in sodstva… To stanje pa je povsem razumljivo, če vemo da bi z uveljavitvijo pravice do popravka in odgovora dobili stanje  v katerem bi bil močnejši ARGUMENT DOKAZOV, kot ARGUMENT MOČI. Državljani še vedno nimamo pravice do relevantnih informacij, praviloma smo informacijsko manipulirani in tako zbegani, podredljivi in zasužnjevani.
 

komentar tiskovne konference in odziva medijev


VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO KVMZ 3. 6. 2010  (jpg), (pdf)

http://www.arnes.si/cgi-bin/counter?md=9|dd=A

domov