MEDIJI O TISKOVNI KONFERENCI KVMZ 3. 6. 2010
GRADIVO ZA MEDIJE 3. 6. 210
PREDLOG ZAKONA O RTV Z DNE 20. 5 2010
PRIPOMBE NA OSNUTEK ZAKONA o RTVS, 24. 5. 2010,  A. Magajna
NEURESNIČEVANJE ZAKONSKO PREDPISNIH KVOT SLOVENSKIH IN EU NEODVISNIH PRODUCENTOV

V anketi projekta 2009: Odgovornost in odzivnost medijev je 61,7% vprašanih odgovorilo, da so slovenski mediji pristranski, le 13,3 odstotka pa, da so nepristranski.
Vzorec vprašanih študentov prvih letnikov Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem je obsegal 1281 oseb.  Marko Prpič vir.
KLJUČNI  MEDIJI V SLOVENIJI VSE BOLJ JASNO KAŽEJO SVOJO DEJANSKO PODOBO -
SO LE ORODJE ZA DOSEGANJA CILJEV DEJANSKIH OBLASTNIKOV

 

Cenzure na formalni ravni po osamosvojitvi NIMAMO VEČ.  Leksikon novinarstva je cenzuro opredeljeval kot »kontrolo vsebine časopisov, oddaj radia,televizije, dela agencij. vsebine dokumentarnih filmov in drugih oblik javnega informiranja.

Cenzuro so opravljali državni organi, dandanes pa jo lastniki medijev preko lutkovnega gledališča urednikov in novinarjev. Pri tem se sklicujejo na neodvisnost poročanja novinarja. Če novinar ne poroča ustrezno v skladu s pričakovanji izgubi prostor za objavo članka ali pa ga vržejo na cesto. Vemo da je večina novinarjev npr. na RTV Slovenija zaposlena za določen čas ali pa pogodbeno. Kot je javno znano je umrljivost med novinarji slovenskih medijev največja med vsemi poklici...  Za novinarje v Sloveniji je značilno da BREZ UKAZA svojih botrov ne UPAJO PISNITI. 

Pred letom 1990 sta bila tako formalna in neformalna znani javnosti,  toda nadzor se je nadaljeval in se vleče še v današnje čase. Le da je postala bolj prikrita. Cenzura se nikoli ne ustavi samo s skrivanjem in preprečevanjem objave infomacij, dejstev ali mnenj, cenzura se hitro spopade tudi z osebo, ki širi informacije s katerimi se ne strinja in jo skusa na vsak način diskreditirati.

Ljubo Bavcon je v članku, Svoboda obveščanja (publicistika) in njene omejitve (Naši razgledi. Ljubljana 1983. številka 1 stran l -2) zapisal, da imamo dve vrsti omejitev: »Eno so tiste omejitve. ki so legitimne, določene z ustavo in zakoni, ki jih izvajajo v okviru spoštovanja načela zakonitosti, druge pa so omejitve. ki izvirajo iz tako imenovane pravice močnejšega, ki jih izvajajo mimo ustave in zakonov ali celo v nasprotju z njimi in ki torej pomenijo zlorabo sicer nujnih omejitev.« In dodaja: »Nepravne. neformalne omejitve svobode so rezultat razmerja sil v družbi, posledica pravice, ki so jo samovoljno, nezakonito in nelegitimno prilaščajo tiste družbene sile, ki imajo družbeno moč in oblast /.../ Nelegitimne oblike omejevanja svobode obveščanja tečejo po številnih. bolj ali manj odkiitih oziroma zakritih poteh. ki segajo do političnih pritiskov do kadrovskih sprememb v sredstvih javnega obveščanja,  zlorab prava in še posebej kazenskega prava.«

 

 

Dne 17. 03. 2010 je bila v Državnem zboru  javna predstavitev mnenj o Osnutku zakona o Radio televiziji Slovenija.

V osrednji informativni oddaji RTVS TV SLO 1  - Dnevnik, 17. 03. 2010, ki ga lahko vidite tudi na spletnem naslovu:
http://tvslo.si/predvajaj/dnevnik/ava2.63144622/
je RTVS o osnutku medijskega zakona izdatno poročala - kar 3 minute - toda   izključno o problematiki statusa ter novinarjev RTVS.
Malce potem, pa je v oddaji Odmevi
TV SLO 1,  še 18 minut o isti temi, toda zopet  o isti postranski, zgolj tehnični temi, zakona o RTV - o problematiki novinarjev ter statusa RTV Slovenija.

TOŽBA RTV SLOVENIJA ZARADI ZAVAJAJOČEGA IN NEOBJEKTIVNEGA POROČANJA
 O JAVNI RAZPRAVI O OSNUTKU ZAKONA O RTV SLOVENIJA 

 

"Obveščamo vas, daje Inšpektorat RS za kulturo in medije dne 11.5.2010 izdal odločbo št. 0614-19/2010/8, s katero sta bila pravna oseba Radiotelevizija Slovenija in odgovorna oseba navedene pravne osebe g. Rajko Gerič spoznana za odgovorna za storitev prekrška po 148.a členu Zakona o medijih (ZMed-UPB 1, Uradni list RS, št. 110/2006). Odločba je pravnomočna in globi sta bili v zakonitem roku plačani v polovičnem znesku."

 

Več  o tem na TISKOVNI KONFERENCI v prvih dneh začetku junija


Posebej poudarjam, da so v javni predstavitvi podali vsebinske, tehtne, strokovne razprave, ki niso bile z ničemer predstavljene v oddajah (Dnevnik in takoj po dnevniku Odmevi), ki sta obravnavali javno predstavitev mnenj:

KAJ VSE J E RTVS  PRI  POROČANJU O DOGODKU SPREGLEDALA MAGNETOGRAM POROČIL O JAVNI PREDSTAVITVI MNENJ O OSNUTKU  ZAKONA O RTVS

VASJA MAJHEN, predstavnik civilne družbe, posameznik (s strani RTVS spregledana opozorila glede ne pravniških izrazov v osnutku, ne vsebovanosti določb glede zaščite pravic do obveščenosti in določb za onemogočanje zlorab osebnih podatkov).

ŠTEFAN KUŠAR, glavni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (s strani RTVS spregledano opozarjanje na kolizijo osnutka s Slovensko in EU zakonodajo).

ANDREJ MAGAJNA, poslanec DZ RS in predstavnik 17. Neparlamentarnih strank ter gibanj (s strani RTVS spregledano opozarjanje na diskriminatornost, izogibanje pravici javnosti do informiranja in neustavnost osnutka).

VLADISLAV STRES, predstavnik civilne družbe, posameznik (s strani RTVS spregledan predlog konverzije prispevka v medijski sklad in ojačanje vloge RTVS v smislu odkupovalca in skrbnika oddaj posebnega družbenega pomena, opozoril, da osnutek ne opredeljuje pomena interaktivnosti, pomanjkljivosti da se najprej sprejema Lex specialis, opozoril na nujnost predhodne dopolnitve definiranja javnega interesa in predsedujoči oddal pisni predlog dopolnitve ZMEd).

MATJAŽ ŽBONTAR, predstavnik neodvisne slovenske produkcije (s strani RTVS spregledan predlog nujnosti mesečnega objavljanja programskih shem in četrtletnega poročanja o doseganju kvot, kar bi omogočilo nadzor s strani APEK, absurdnost 4 različnih cenikov za iste zadeve).

Kljub temu, da sta bili oddaji RTV Slovenija 1. program namenjeni problematiki statusa novinarjev in statusa RTV, so bila ključna opozorila ter predlogi javne razprave tudi na tem področju spregledana:

- DEJAN GUZEJ, predsednik sveta RTVS: (s strani RTVS spregledano stališče sindikata RTVS, da zaposleni nočejo izstopiti iz javnega sektorja).

- MAJA KIRAR, odgovorna urednica Radia Koper: (s strani RTVS spregledan predlog zakonskega definiranja vloge regionalnih RTV centrov - pospeševanja subsidiarnosti, povezanosti z zamejci in krepitve identitete bivajočih v regiji…).

- MAURIZIO TREMUL, predstavnik italijanske narodne skupnosti (s strani RTVS spregledan predlog, da zakon o RTV predvidi direktorja radia in televizije za avtohtono italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost).

 

V Državnem zboru  je bila javna predstavitev mnenj o Osnutku zakona o radio televiziji. Ta predvideva da se bo RTV preoblikoval v osebo javnega prava posebnega, nacionalnega, kulturnega pomena. Spremenili pa naj bi se tudi njegovi organi upravljanja. Zaposleni na Radio televiziji Slovenija po tem zakonu ne bi bili več javni uslužbenci, parlamentarni program pa bi prešel v popolno pristojnost Državnega zbora.  Poglejmo povzetek razprave.

Petnajst vprašanj je bilo v oporo razpravljavcem in za pristojno ministrico je bilo ključno slednje:
Ali bodo predlagane rešitve omogočile večjo odgovornost, bolj transparentno poslovanje  in oblikovanje bolj kvalitetnih programov.

MAJDA ŠIRCA, Ministrica za kulturo: »Zakon smo pisali in res je, medili prav zaradi teh programov. Želeli smo ponuditi  tako ureditev, da bi omogočil kultiviran, kakovosten, odgovoren, avtonomen in predvsem od znanja in od vedenja odvisen program.«

Tega da obstoječi zakon ni omogočal:
BRANKO GRIMS, SDS: »Prinesel kot novo kvaliteto, kot nov demokratični standard je predvsem tretji televizijski kanal. Pa se s tem zakonom hoče to komaj rojeno kvaliteto uničiti.«

Ostale predvidene spremembe: Svet RTV naj bi bil manjši. Imenovanje vanj drugačno. Manjši naj bi bil tudi nadzorni svet. Javna radiotelevizija pa naj bi imela pet člansko upravo, v njej generalnega direktorja.

DEJAN GUZELJ, predsednik sveta RTVS: »Nasprotujemo tudi  možnosti izplačil nenavadno in nemoralno visokih nagrad  uprave. Vsak posamezni član uprave bi po tem predlaganem zakonu  lahko prejel 170.000 eurov letne nagrade.«

VOJKO STOPAR, Ministrstvo za kulturo: »Uprava si lahko deli iz javne službe nagrado potem,ko so poravnane vse obveznosti.«

Velik kamen spotike, statusno preoblikovanje javnega zavoda v osebo javnega prava.

VINKO VASLE, direktor Radia Slovenija: »Mi ocenjujemo da gre za eksperiment katerega poskusni zajčki ne bodo samo zaposleni na RTV, ampak posledično tudi vsi tisti, ki jim je menda ta zakon namenjen – to je javnost v najširšem pomenu besede

Kaj bo z zaposlenimi? Večina govorcev bi ostala v javnem sektorju.

JOŽE SKOK, predsednik koordinacije novinarskih sindikatov RTVS: » Dejstvo je da so stališča posameznih RTV novinarskih sindikatov različna, zlasti glede dileme – javni uslužbenci, da ali ne

IZTOK JURANČIČ, Sindikat novinarjev Slovenije: »Upravičeno, če  se okrepi institut uredništev pri imenovanju in razreševanju odgovornih urednikov.«

In interesi javnosti. Zastopal naj bi jih Svet RTV Slovenija.

Dr. JOŽE VOGRINC, Filozofska fakulteta: »Če hočete da boste avtonomijo imeli, se morate zanjo boriti in se morate zanjo pogajati in jo morate izvajati. In to velja tudi seveda za delovanje Sveta


ZAHTEVAMO DA RTV SLOVENIJA OBJAVI SPODNJI ODGOVOR:

Kršitev poročanja so prijavili: poslanec DZ RS; Andrej Magajna,  predsednik neodvisnih producentov; Matjaž Žbontar (naknadno), Jarh Jožef;  predsednik neparlamentarne stranke, Vladislav Stres; predstavnik civilne družbe več...

PISMO MATJAŽA ŽBONTARJA, predsednika  Slovenskih avdio in video producentov (GIZ-SNAVP) (pdf)

“ANDREJ MAGAJNA: Danes sem tukaj kot predstavnik 17-ih neparlamentarnih strank in list. …4. točka 11. člena zakona pravzaprav uvaja diskriminatorna določila pri dodeljevanju razpoložljivega časa, ki ga imajo neparlamentarne stranke in liste. Te so celo številno zastopane na volitvah, vendar jim predlagatelj, kot je bilo vsa prejšnja obdobja, namenja bistveno manjši čas pri svoji prezentaciji, tretjino časa od celote. Zakaj tako? Iskal sem pravne osnove in razlage in jih nisem našel niti v Ustavi, niti v kateremkoli zakonu za takšno razlikovanje. Predlagatelj v zdajšnjih razpravah se je predvsem skliceval na 6. člen Zakona o volilni in referendumski kampanji, vendar ta 6. člen govori le o možnosti razvrščanja sorodnih list v posebne termine in skupne oddaje, ne govori pa v ničemer o tem, da bi lahko nekomu dodeljevali krajši ali daljši čas pri predstavljanju. To določilo je, po mojem, protiustavno, ni v skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji, vendar poleg tega pravnega vidika so tudi politične sporne zadeve. Parlamentarne stranke, te, ki so že zastopane, v parlamentu pravzaprav 4 leta lahko promovirajo svoja stališča. Novi kandidati, ki nastopajo na volitvah pa so za javnost neznani. …Si predstavljate olimpijske igre, tek na 1.000 metrov, ko bi zmagovalci prejšnjih tekmovanj imeli 100 metrov prednosti, eni bi bili na kolesih, drugi bi tekli bosi? Če bi že uvajali razlikovanje diskriminacije bi morala biti to pozitivna diskriminacija.

 

MATJAŽ ŽBONTAR: V imenu Neodvisne slovenske produkcije bi opozoril na prav - stvari, ki se dogajajo že vrsto let in ki so v stvari onemogočila eno najbolj cvetočih gospodarskih panog v Evropi. …Če gremo na 5. člen "Obveznosti javne službe glede vsebin programov in storitev"

Nihče nima niti slučajno te možnosti, da nadzira celoletni program oddajanja televizije. Celoletni oddajni čas, ki ni definiran, tudi tukaj ni definiran, zato bi prosil, da se te stvari dejansko v tem zakonu notri opredelijo. … danes je pač tako, da kljub konstantnemu kršenju zakonov, ni zaradi tega bil odgovoren nihče. Tukaj gre namreč …po moji oceni približno za od 5 do 7 milijonov evrov letnega denarja, ki naj bi ga vrtela neodvisna slovenska produkcija in na konec koncev tudi evropska in ta denar nismo nikoli videli do zdaj. Se pravi, da bi v tem zakonu prosil, da se notri jasno specificira, da morajo biti vključene notri kvote in to mesečno jasno pokazane.

 

VLADISLAV STRES: Namesto, da bi jaz prispevek 11. evrov na mesec namenjal za medijski sklad, ga namenjam za RTV pa gledam še številne druge slovenske medije - elektronske. Prav bi bilo, da so mediji deležni proračunske podpore glede udejanjanja javnega interesa posameznih oddaj ali projektov.”


ALTERNATIVNO:

»Na javni predstavitvi mnenj v DZ RS o osnutku Zakona o RTV Slovenija je mnenja predstavljalo 30 govornikov, med njimi tudi Andrej Magajna, poslanec DZ RS, ki je zastopal in prezentiral stališča 15. neparlamentarnih strank in list.

Na razpravi je bilo izrečenih veliko tehtnih pomislekov - največkrat neustavnost 11. člena 4. odstavek, ki za časa volitev pri predstavitvah ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke. V zaključnem govoru je Ministrica za kulturo Majda Širca poudarila, da bodo to tematiko posebej pozorno proučili.

Dva izmed govorcev sta poudarila nezakonito stanje - nedoseganja zakonsko predpisanih kvot s strani številnih medijev pa tudi RTV Slovenije kar ima izjemno hude posledice za samostojno produkcijo, pa tudi stanje izvirne kulture.

Menimo, da je 11. člen predloga v neskladju z ustavo. Pri tem pa ne gre le za nespoštovanja enakopravnosti vseh kandidatov, ampak tudi za krnitev pravice javnosti do dostopa do informacij javnega značaja. Spoštovanje te državljanske pravice je še posebno pomembno pri spoznavanju kandidatov in njihovih programov, saj je to osnova demokratičnega odločanja. Na to opozarja tudi priporočilo Varuha človekovih pravic, ki je bilo sprejeto na decembrski seji DZ 2009. Prav, bi bilo, da bi priporočilo predlagatelj poznal in ga tudi upošteval. V 6. členu se nepravilno omenja tudi možnost razvrščanja sorodnih list v ločene predstavitvene oddaje.

V okviru zakona se 11. člen dopolni z normativnim določilom trajanja oddaj namenjenih predstavitvi političnih kandidatov sorazmerno glede na pomembnost posameznih volitev. Opusti se naj termin kampanja ter naj se uporabi predstavitev političnih programov za politične funkcije. Tako da vzporedno z govorom in sliko v spodnjem časovnem traku teče pisni program za volitve.

Predvolilni postopki so natančno formalizirani. Seznanitev volivcev s programi in njihovimi referencami je začetek in osnova demokratičnega odločanja. Predstavitev le teh mora biti zato enakopravna in s tem pravična. S tem se mogoča objektivna izbira. Parlamentarne stranke imajo ves svoj mandat možnost prezentacije in so zato glede prepoznavnosti v prednosti pred neparlamentarnimi kandidati in njihovimi programi. Zakon bi moral v načelu uveljavljati pravilo prednosti šibkega. Novim, še nepoznanim kandidatom, se naj nameni več pozornosti in časa. Parlamentarni in neparlamentarni kandidati morajo biti enakopravno obravnavani, kot to določa Ustava.«

 

KRŠITEV MEDIJSKE ZAKONODAJE, PROGRAMSKIH STANDARDOV RTV SLOVENIJE

 

Prošnja za obravnavo pritožbe na seji 04. 05. 2010

Programski svet RTVS je imel sejo 22. 4. 2010  - članom sveta RTVS in drugim naslovnikom gradivo pritožbe kljub predlogu varuhinje ni bilo razposlano.
Programski svet RTVS je imel sejo 04. 05. 2010  - članom RTVS in drugim naslovnikom gradivo pritožbe kljub predlogu varuhinje ni bilo razposlano.
Pritožniku od 19. 03 2010 do danes -
14. 05. 2010 s strani naslovnikov ni bilo odgovorjeno.

Ker je z dne 25. 05 2010 programski svet RTV Slovenija začel normalno delovati s spletne strani umikam fotoreportaže s komentarji.

Čestitka programskemu svetu ob pomembni prekretnici - izvolitvi generalnega direktorja Marka Filija.

Zaradi IGNORANCE ali pa komunikacijskih blokad ključnih naslovnikov sem bil prisiljen, da s pritožbo seznanjam tako člane sveta, katerih mail sem imel,
kot domačo strokovno javnost.


Prošnja naslovljena na Vlado RS in e. odgovor vlade

ZAHTEVA KABINETA VLADE RS

6.5. 2010 je Kabinet Vlade  RS pritožbo poslal na Ministrstvo za kulturo RS
z zahtevo, da se mi odgovori in da se z odgovorom seznani tudi Kabinet Vlade RS.
 

PROBLEMATIKA DNEVNO INFORMATIVNIH PROGRAMOV RTVS - MARKO PRPIČ 


Predstavitev mnenj o Osnutku zakona o RTV S se je pričela ob 9. uri in končala ob 13,30. uri. Razpravljalo je 30 oseb.

Kaj je o dogodku povedala RTV Slovenija?

Filmski izrezek Dnevnika - poročanje o Osnutku zakona o RTV Slovenija (avi )
Triminutno poročanje v oddaji D
nevnik RTVS TV SLO 1, 17. 03. 2010
Filmski izrezek Odmevov - o Osnutku zakona o RTV Slovenija (wmv )
Osemnajstminutni pogvor v oddaji D
nevnik RTVS TV SLO 1, 17. 03. 2010

IZVLEČEK IZJAV JOŽETA MOŽINE DIREKTORJA RTVS
IN VOJKA STOPARJA DIREKTORJA DIREKTORATA ZA KULTURO MK RS
 V ODMEVIH

Rosvita Pesek: "Poglejmo še mnenje o zakonu vašega kolega Direktorja televizija Slovenija."
Jože Možina: "Današnja razprava je pokazala da številni akterji civilne družbe, zainteresirana javnost na ta zakon gleda izredno kritično in ga izkazuje kot neprimernega, tudi hišni sindikati. Sam se temu mnenju pridružujem. Tudi nekatere rešitve, na primer visoke nagrade upravi, ki gredo v stotisoč evrov govorijo o neverjetnem komercialnem motivu, ki je nesprejemnljiv za javno televizijo. Tudi kar se tiče obetov o depolitizaciji je podobno, kot če bi, če se malo pošalim, od lisice pričakovali, da bi čuvala kokoši, medtem, ko jih je poskušala pohrustati. Ministrica je preveč radikalna političarka, da bi zaupali, da bi depolitizirala televizijo."
Rosvita Pesek: "Dajmo zdaj razčistiti."  
Vojko Stopar: "Jaz moram najprej protestirati. Organizacije civilne družbe so se pozitivno, na današnji predstavitvi, izrazile do tega zakona. Kritični so bili do neke mere sindikati. Kritični so bili predvsem tisti, ki že sedaj delujejo v RTV Slovenija, pa se morda v tem sistemu, ki je po zagotovilu gospoda Vasleta vendarle dober, učinkovit, dobro organiziran, ki se ne počutijo dobro, ki se počutijo ogrožene  in si želijo v zakon vgraditi še neke dodatne vsebine in zagotovila."

POKLICNA MERILA RTVS

"Nepristranskost je temeljna vrednota v vseh programih RTV Slovenija, ki ji je kot javnemu zavodu zaupano poslanstvo objektivnega obveščanja javnosti. Sporočilo ne sme zavajati poslušalcev in gledalcev. Uravnoteženo je treba sporočati ali predstavljati bistvena dejstva in stališča ter ohranjati nepristransko in etično razmerje do vseh oseb, ustanov, tem in dogodkov."


ETIČNA MERILA RTVS

Poklicna merila pojem etično uporabi le kot zapisan, neobrazložen pojem, ki kaže na spletni naslov Etična merila, ki pa pojem etika uporabi le v zvezi s pornografijo in pretiranim nasiljem. Pojem etika tako dejansko ni vgrajen v temeljne poklicne standarde RTV Slovenija. 


NOTRANJA ORGANIZACIJA RTVS

POROČILO VARUHINJE PRAVIC pravic gledalcev in poslušalcev RTVSL0 - MIŠE MOLK

ČLANEK  M.M.

PROGRAMSKI STANDARDI RTV SLOVENIJA

V interesu javnosti RTV Slovenija deluje tako, da:
- spoštuje temeljna načela demokracije;
- neguje verodostojnost, ki je temeljna značilnost javnega radijskega in televizijskegaservisa v demokratični družbi;
- je zavezan poklicnim in drugim etičnim standardom in v skladu z njimi posreduje neodvisne, zanesljive, nepristranske, profesionalno pripravljene informacije;
- v programih zagotavlja raznolikost mnenj in stališč,
- upošteva in spoštuje pluralni in večkulturni značaj slovenske družbe,
- odgovarja javnosti in ne centrom politične in gospodarske moči, pri čemer jo usmerja javna korist,
- posreduje znanje, ki ljudem omogoča vključevanje v dejavno in odgovorno državljansko življenje tako, da se bodo, ko bodo odločali o skupnih zadevah, zavedali pomena, dosega in posledic svoje odločitve,
- civilni družbi zagotavlja prostor v družbenem dialogu,
- zadovoljujejo splošne interese vseh družbenih slojev in skupin,
- se izogibajo javnemu solidariziranju s kakršnimi koli akcijami političnih strank pa tudi združenj, društev ter drugih interesnih skupin in skupin za pritisk, kar bi bilo mogoče razumeti kot podporo javnega medija.

Neupoštevanje programskih standardov predstavlja težko kršitev delovnih obveznosti.


magnetogram razprave v DZ RS

MAGNETOGRAM POROČANJA RTVS več


Občani imajo pravico do relevantnih informacij. Na RTVS posredovane informacije o javni predstavitvi mnenj niso bile: verodostojne, objektivne, uravnotežene. Na podlagi zavajajočega poročanja v  osrednji informativni oddaji Dnevnik je direktor direktorata za medije v oddaji, ki je Dnevniku sledila, Odmevi,  neobveščeni javnosti lahko izjavil, da je javna predstavitev mnenj potrdila, da Civilna družba podpira predlog spremembe zakona o RTV Slovenija. To je sicer v popolnem nasprotju z izjavami velike večine t.im. civilne družbe, saj so bile le te izjemno kritične, ker pa niso bile predstavljene je tak zavajajoč sklep možen.  V zaključnem govoru se je Ministrica MK RS Majda Širca deloma strinjala z navedbami Andreja Magajne glede neustavnosti (11. člena 4 alineja) Osnutka predloga  zakona o RTV Slovenija, kar je Magajna posebej poudarjal in dejala da je slišala veliko novih stvari ter bo Ministrstvo za kulturo pripombe preučilo. Tudi njen zaključni nagovor na RTV Slovenija ni bil predstavljen. Predsedujoči na javni predstavitvi  DZ RS Majdi Potrata (ki je predstavitev vodila korektno in dobro) smo posredovali več pisnih predlogov spremembe Zakona o medijih v delu definiranja javnega interesa, saj ta krovni zakon definira tudi  t.im. "lex specialis" kar je Zakon o RTV ipd. Tudi o tem  RTV Slovenija v Dnevniku niti Odmevih  ni poročala.

Zaradi  samopašnosti RTV  urednikov poročanja o javni predstavitvi mnenj Osnutka zakona o RTV Slovenija smo: Andrej  Magajna, Vladislav  Stres, Sanela Sinanović, Jožef Jarh vložili zahtevo za objavo odgovora. 


ZAHTEVEK :
OBJAVA ODGOVORA V ODDAJI DNEVNIK
 

1., 2. (pdf)

ODGOVOR: RTVS
- RAJKO GERIČ


(doc)

ODG. VARUHINJE ČLOVEKOVIH PRAVIC

(doc)


Zdenka Čebašek Travnik: "Varuh človekovih pravic RS se strinja z vašim mnenjem, da je pravica do odgovora na objavljeno informacijo iz 42. člena Zakona o medijih (ZMed-1) ključnega pomena z vidika uresničevanja ustavne pravice do svobode izražanja. Pravica do odgovora predstavlja poseben vidik svobode izražanja v medijih, njen glavni namen pa je v uravnoteženju informacij (pravica slišati tudi drugo stran) v najkrajšem možnem času."

V telefonskem pogovoru z Rosvito Pesek  (tel na RTV  01 475 3034) sem novinarki predstavil problematiko neobveščanja o  javnem interesu, ki je temelj osnutka predloga Zakona o RTV Slovenija, saj problematika javnega interesa ni bila predstavljena ter da so - tako na Odmevih kot na Dnevniku - predstavili le problematiko novinarjev in statusa RTV.  Povedala mi je, da je le novinarka, ki oddajo Odmevi vodi, da pa ne  more odločati niti o temah, niti o povabljenih gostih. »O tem odloča Rajko Gerič!«

Ljerki Bizilj urednici III. - Parlamentarnega programa RTV Slovenija sem pisal  da bi se rad pogovoril o problematiki neuravnoteženega, pristranskega poročanja RTV SLO1 o dogodku v parlamentu s katerim sem jo v pismu tudi seznanil.
Odgovorila mi je: "Moj vpliv na vse te stvari je zanemarljiv, lahko pa se sestaneva..."

Posnetek okrogle mize se vodi pod arh. oznako
TVSLO3-OMIZJE-1703-LB
ne morem ga dobiti.


PRIJAVA NEZAKONITIH RAVNANJ RTV SLOVENIJA  V ZVEZI Z ZAHTEVKOM PO ODGOVORU INŠPEKTORJU ZA MEDIJE

 

ODGOVOR INŠPEKTORJA ZA MEDIJE IVANA PALA

1. V odločitvi št. 0614-19/2010/2 z dne 29. 03. 2010 je odločil, da gre za prekršek, obenem pa je ocenil, da je neznatnega pomena.

2. Inšpektorat za medije je začel postopek o prekršku zoper izdajatelja. Javni zavod Radiotelevizija Slovenija in zoper odgovorno osebo - Rajka Geriča, odgovornega urednika informativnega programa Televizije Slovenija zaradi prekrška po 148.a členu ZMed-UPBl, in sicer glede utemeljenosti zavrnitve objave odgovora s stališča možnih zakonsko določenih oziroma dopustnih zavrnitvenih razlogov iz 1. odstavka 31. člena ZMed-UPBl.

PREDLOGI SPREMEMB PREDPISOV  KOORDINACIJE ZA SPREMEMBO VOLILNE IN MEDIJSKE ZAKONODAJE
K-VMZ
 (Zakona o medijih, Zakona o volilni kampanji, Zakona o RTV, Zakona o političnih strankah)

predlog sprememb ZAKONA O MEDIJIH predlog sprememb ZAKONA O RTV PREDLOG SPREMEMBE ZPolS
(
vsebovan v knjigi: Mala dežela velike diskriminacije)
K-VMZ
predlog sprememb
ZakonA o volilni kampanji
Vladislav Stres Ludvig Poljanec Blaž Babič, Srečo Dragoš, Rafael Zupančič Ludvig Poljanec
Pravica državljanov do informacij o programih kandidatov in njihovih referencah v času volitev  mora biti opredeljena kot  javni interes zakona o medijih Predlog osnutka Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija MK RS:
pdf, www pdf, doc
članki
 glasovi volivcev
prinašajo tudi sredstva za delovanje v 4-letnem obdobju
po volitvah

"en človek - en glas - en tolar"

 Vlada RS  PREDLOG SPREMEMB O VOLILNI KAMPANJI

javna razprava je odprta do 10. 12. 2009

MNENJA GLEDALCEV GLEDE RUMENIZACIJE IN NEUPOŠTEVANJA CIVILNE DRUŽBE RTV SLOVENIJA

ESEJ O SEJI PROGRAMSKEGA SVETA 22. 04. 2004

FOTOREPORTAŽA  ZASEDANJA PROGRAMSKEGA SVETA RTV SLOVENIJA  4. 5. 2010

odprta pisma relevantnim osebam in institucijam

KOORDINACIJA ZA SPREMEMBE VOLILNE IN MEDIJSKE ZAKONODAJE (K-VMZ)

odprta pisma relevantnim osebam in institucijam

Varuhu človekovih pravic  (pobuda Andreja Magajne in odgovor varuhinje)  

Izvedba volitev v Evropski parlament je ponovno pokazala dejstvo vseh predhodnih volitev, da stranke in liste nimajo enakopravnega položaja v volilni kampanji. Ta neenakopraven položaj pa ni le posledica neenakopravnega predstavljanja, oziroma uredniške politike posameznega medija, ampak neustrezne ureditve v zakonih in podzakonskih aktih.

Skupni cilj je uveljaviti enakopravni položaj v predvolilnih in volilnih postopkih (predvsem v predstavitvah v medijih).

Uradu za enake možnosti
OSNUTEK pisma PREDSEDNIKU RS dr. Danilu Türku Pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja
delovni skupini pri ministrici za javno upravo -ZVRK Mirovnemu inštitutu
DZ RS organom EU



PRIPOROČILO DZ RS - VPRAŠANJE ENAKOPRAVNOSTI 

političnih strank in list v času formalne volilne kampanje

"Državni zbor priporoča, da Ministrstvo za javno upravo prouči vprašanje enakopravnosti vseh političnih strank in list v času formalne volilne kampanje in v tej povezavi vprašanje okrnjenosti dostopa do informacij javnega značaja, saj volivci nimajo možnosti v enaki meri spoznati vse volilne programe in kandidate in biti o njih enakovredno informirani."

Pojasnilo:

Navedeni predlog poslanca Andreja Magajne je obravnavala Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti dne 8.10.2009.
Predlog je bil splošno pozitivno sprejet, o njem pa se bo glasovalo na nadaljevanju seje. Formalno priporočilo bo tako predstavljalo zavezo za Vlado RS.

 

skrbnik spletne strani