MEDIJI O TISKOVNI KONFERENCI KVMZ 3. 6. 2010 GRADIVO ZA MEDIJE 3. 6. 210 |
PREDLOG ZAKONA O RTV Z DNE 20. 5 2010 |
PRIPOMBE NA OSNUTEK ZAKONA o RTVS, 24. 5. 2010, A. Magajna |
NEURESNIČEVANJE ZAKONSKO PREDPISNIH KVOT SLOVENSKIH IN EU NEODVISNIH PRODUCENTOV |
V anketi projekta 2009: Odgovornost in
odzivnost medijev je 61,7% vprašanih odgovorilo, da so slovenski mediji
pristranski, le 13,3 odstotka pa, da so nepristranski. Vzorec vprašanih študentov prvih letnikov Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem je obsegal 1281 oseb. Marko Prpič vir. |
KLJUČNI
MEDIJI V SLOVENIJI VSE BOLJ JASNO KAŽEJO SVOJO DEJANSKO PODOBO - SO LE ORODJE ZA DOSEGANJA CILJEV DEJANSKIH OBLASTNIKOV |
Cenzure na formalni ravni po osamosvojitvi NIMAMO VEČ. Leksikon novinarstva je cenzuro opredeljeval kot »kontrolo vsebine časopisov, oddaj radia,televizije, dela agencij. vsebine dokumentarnih filmov in drugih oblik javnega informiranja.
Cenzuro so opravljali državni organi, dandanes pa jo lastniki medijev preko lutkovnega gledališča urednikov in novinarjev. Pri tem se sklicujejo na neodvisnost poročanja novinarja. Če novinar ne poroča ustrezno v skladu s pričakovanji izgubi prostor za objavo članka ali pa ga vržejo na cesto. Vemo da je večina novinarjev npr. na RTV Slovenija zaposlena za določen čas ali pa pogodbeno. Kot je javno znano je umrljivost med novinarji slovenskih medijev največja med vsemi poklici... Za novinarje v Sloveniji je značilno da BREZ UKAZA svojih botrov ne UPAJO PISNITI.
Pred letom 1990 sta bila tako formalna in neformalna znani javnosti, toda nadzor se je nadaljeval in se vleče še v današnje čase. Le da je postala bolj prikrita. Cenzura se nikoli ne ustavi samo s skrivanjem in preprečevanjem objave infomacij, dejstev ali mnenj, cenzura se hitro spopade tudi z osebo, ki širi informacije s katerimi se ne strinja in jo skusa na vsak način diskreditirati.
Ljubo Bavcon je v članku, Svoboda obveščanja (publicistika) in njene omejitve (Naši razgledi. Ljubljana 1983. številka 1 stran l -2) zapisal, da imamo dve vrsti omejitev: »Eno so tiste omejitve. ki so legitimne, določene z ustavo in zakoni, ki jih izvajajo v okviru spoštovanja načela zakonitosti, druge pa so omejitve. ki izvirajo iz tako imenovane pravice močnejšega, ki jih izvajajo mimo ustave in zakonov ali celo v nasprotju z njimi in ki torej pomenijo zlorabo sicer nujnih omejitev.« In dodaja: »Nepravne. neformalne omejitve svobode so rezultat razmerja sil v družbi, posledica pravice, ki so jo samovoljno, nezakonito in nelegitimno prilaščajo tiste družbene sile, ki imajo družbeno moč in oblast /.../ Nelegitimne oblike omejevanja svobode obveščanja tečejo po številnih. bolj ali manj odkiitih oziroma zakritih poteh. ki segajo do političnih pritiskov do kadrovskih sprememb v sredstvih javnega obveščanja, zlorab prava in še posebej kazenskega prava.«
Dne 17. 03. 2010 je bila v Državnem zboru javna predstavitev mnenj o Osnutku zakona o Radio televiziji Slovenija. V
osrednji informativni oddaji RTVS TV SLO 1 - Dnevnik, 17. 03. 2010, ki ga
lahko vidite tudi na spletnem naslovu: Posebej poudarjam, da so v javni predstavitvi podali vsebinske, tehtne, strokovne razprave, ki niso bile z ničemer predstavljene v oddajah (Dnevnik in takoj po dnevniku Odmevi), ki sta obravnavali javno predstavitev mnenj:
|
||||
ZAHTEVAMO DA RTV SLOVENIJA OBJAVI SPODNJI ODGOVOR:
|
“ANDREJ MAGAJNA: Danes sem tukaj kot predstavnik 17-ih neparlamentarnih strank in list. …4. točka 11. člena zakona pravzaprav uvaja diskriminatorna določila pri dodeljevanju razpoložljivega časa, ki ga imajo neparlamentarne stranke in liste. Te so celo številno zastopane na volitvah, vendar jim predlagatelj, kot je bilo vsa prejšnja obdobja, namenja bistveno manjši čas pri svoji prezentaciji, tretjino časa od celote. Zakaj tako? Iskal sem pravne osnove in razlage in jih nisem našel niti v Ustavi, niti v kateremkoli zakonu za takšno razlikovanje. Predlagatelj v zdajšnjih razpravah se je predvsem skliceval na 6. člen Zakona o volilni in referendumski kampanji, vendar ta 6. člen govori le o možnosti razvrščanja sorodnih list v posebne termine in skupne oddaje, ne govori pa v ničemer o tem, da bi lahko nekomu dodeljevali krajši ali daljši čas pri predstavljanju. To določilo je, po mojem, protiustavno, ni v skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji, vendar poleg tega pravnega vidika so tudi politične sporne zadeve. Parlamentarne stranke, te, ki so že zastopane, v parlamentu pravzaprav 4 leta lahko promovirajo svoja stališča. Novi kandidati, ki nastopajo na volitvah pa so za javnost neznani. …Si predstavljate olimpijske igre, tek na 1.000 metrov, ko bi zmagovalci prejšnjih tekmovanj imeli 100 metrov prednosti, eni bi bili na kolesih, drugi bi tekli bosi? Če bi že uvajali razlikovanje diskriminacije bi morala biti to pozitivna diskriminacija.
MATJAŽ ŽBONTAR: V imenu Neodvisne slovenske produkcije bi opozoril na prav - stvari, ki se dogajajo že vrsto let in ki so v stvari onemogočila eno najbolj cvetočih gospodarskih panog v Evropi. …Če gremo na 5. člen "Obveznosti javne službe glede vsebin programov in storitev" Nihče nima niti slučajno te možnosti, da nadzira celoletni program oddajanja televizije. Celoletni oddajni čas, ki ni definiran, tudi tukaj ni definiran, zato bi prosil, da se te stvari dejansko v tem zakonu notri opredelijo. … danes je pač tako, da kljub konstantnemu kršenju zakonov, ni zaradi tega bil odgovoren nihče. Tukaj gre namreč …po moji oceni približno za od 5 do 7 milijonov evrov letnega denarja, ki naj bi ga vrtela neodvisna slovenska produkcija in na konec koncev tudi evropska in ta denar nismo nikoli videli do zdaj. Se pravi, da bi v tem zakonu prosil, da se notri jasno specificira, da morajo biti vključene notri kvote in to mesečno jasno pokazane.
VLADISLAV STRES: Namesto, da bi jaz prispevek 11. evrov na mesec namenjal za medijski sklad, ga namenjam za RTV pa gledam še številne druge slovenske medije - elektronske. Prav bi bilo, da so mediji deležni proračunske podpore glede udejanjanja javnega interesa posameznih oddaj ali projektov.” |
»Na javni predstavitvi mnenj v DZ RS o osnutku Zakona o RTV Slovenija je mnenja predstavljalo 30 govornikov, med njimi tudi Andrej Magajna, poslanec DZ RS, ki je zastopal in prezentiral stališča 15. neparlamentarnih strank in list. Na razpravi je bilo izrečenih veliko tehtnih pomislekov - največkrat neustavnost 11. člena 4. odstavek, ki za časa volitev pri predstavitvah ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke. V zaključnem govoru je Ministrica za kulturo Majda Širca poudarila, da bodo to tematiko posebej pozorno proučili. Dva izmed govorcev sta poudarila nezakonito stanje - nedoseganja zakonsko predpisanih kvot s strani številnih medijev pa tudi RTV Slovenije kar ima izjemno hude posledice za samostojno produkcijo, pa tudi stanje izvirne kulture. Menimo, da je 11. člen predloga v neskladju z ustavo. Pri tem pa ne gre le za nespoštovanja enakopravnosti vseh kandidatov, ampak tudi za krnitev pravice javnosti do dostopa do informacij javnega značaja. Spoštovanje te državljanske pravice je še posebno pomembno pri spoznavanju kandidatov in njihovih programov, saj je to osnova demokratičnega odločanja. Na to opozarja tudi priporočilo Varuha človekovih pravic, ki je bilo sprejeto na decembrski seji DZ 2009. Prav, bi bilo, da bi priporočilo predlagatelj poznal in ga tudi upošteval. V 6. členu se nepravilno omenja tudi možnost razvrščanja sorodnih list v ločene predstavitvene oddaje. V okviru zakona se 11. člen dopolni z normativnim določilom trajanja oddaj namenjenih predstavitvi političnih kandidatov sorazmerno glede na pomembnost posameznih volitev. Opusti se naj termin kampanja ter naj se uporabi predstavitev političnih programov za politične funkcije. Tako da vzporedno z govorom in sliko v spodnjem časovnem traku teče pisni program za volitve. Predvolilni postopki so natančno formalizirani. Seznanitev volivcev s programi in njihovimi referencami je začetek in osnova demokratičnega odločanja. Predstavitev le teh mora biti zato enakopravna in s tem pravična. S tem se mogoča objektivna izbira. Parlamentarne stranke imajo ves svoj mandat možnost prezentacije in so zato glede prepoznavnosti v prednosti pred neparlamentarnimi kandidati in njihovimi programi. Zakon bi moral v načelu uveljavljati pravilo prednosti šibkega. Novim, še nepoznanim kandidatom, se naj nameni več pozornosti in časa. Parlamentarni in neparlamentarni kandidati morajo biti enakopravno obravnavani, kot to določa Ustava.« |
PROBLEMATIKA DNEVNO INFORMATIVNIH PROGRAMOV RTVS - MARKO PRPIČ
14. 04. 2010 PRITOŽBA VARUHINJI PRAVIC GLEDALCEV, PROGRAMSKEMU SVETU IN ZAPOSLENIM NA RTV SLOVENIJA (pdf)
|