UTEMELJITEV: Pravica do informacije o programih, referencah ter stališčih kandidatov in strank je ključnega pomena za najpome

PREDLOG SPREMEMB VOLILNE ZAKONODAJE

UVOD

Javno znano dejstvo je da so državljani Republike Slovenije med volilnimi kampanjami izjemno slabo obveščani glede programov, referenc kandidatov in nabora političnih strank, ki se potegujejo za mandate. Predvsem to velja za državnozborske ter lokalne volitve. S tem pa je kršena osnovna pravica volivcev - pravica do informiranosti. Volivci imajo za časa volitev funkcijo kadrovikov. Kot kadroviki morajo imeti možnost dobiti kvalitetne, nepristranske, pregledne informacije. Če so deležni zgolj: frazeoloških informacij preko medijskih nastopov parih političnih veljakov, pristranskih in večinoma povsem nevsebinskih informacij preko plakatov ter strankarskih zborovanj je povsem razumljivo, da volitve v Sloveniji vsebinsko ne zadostijo ustavnim načelom demokratične države. V volilnem obdobju namreč prevladujejo strankarske pristranske in marketinške informacije s ciljem pridobiti čim več volivcev. Posledica je informacijski kaos, več in manj nastopaštvo, kot oblika političnega cirkusantstva in vzgoja volivcev v zaplankanost ali apatičnost. Tako apatičnost kot neustrezna informiranost sta merljivi. Več političnih strank ter gibanj je zato pristopilo k projektnemu cilju spremembe volilne ter medijske zakonodaje.

Sprememba volilne zakonodaje, ki bi posegala v ustavno materijo nima veliko možnosti da se uveljavi v letu, dveh. Glede volilne zakonodaje je zanimiv tudi kompromisen predlog pobude kombiniranega volilnega sistema (večinskega in proporcionalnega) kot ga je že leta 1996 nastala kot del civilne družbe v DS RS.

OSNUTEK PREDLOGA SPREMEMB ZAKONA O MEDIJIH (ZMed)

UTEMELJITEV: Pravica do informacij o programih, referencah ter stališčih kandidatov in strank je ključnega pomena za najpomembnejšo državljansko pravico – volitve. Kaotično obveščanje ne omogoča zadostiti cilja: omogočanje kvalitetne obveščenosti volivcev. Zato predlagamo, da se za uveljavitev pravice volivcev do: relevantnih, uravnoteženih, nediskriminatornih informacij glede kandidatov in političnih strank ustrezno uredi zakonodaja, ki odločilno posega v čas volitev.

PREDLOG DOPOLNITVE JAVNEGA INTERESA

Zakonu o medijih ZMeD -UPB1 (uradno prečiščeno besedilo) v   1. členu določa predmet zakona:
”Ta zakon določa pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb ter javni interes Republike Slovenije na področju medijev.”

Javni interes na področju medijev je v Zakonu o medijih (ZMed) določen v 4. členu [1].
Pravica do informacij v času volitev državljanov v ZMed ni nikjer niti omenjena.

Posredno te pravice zakon omenja v spodnjih alinejah:
– za uresničevanje pravice državljanov do javnega obveščanja in do obveščenosti do javnega obveščanja in do obveščenosti;
    – za kulturo javnega dialoga;
    – za utrjevanje pravne in socialne države;

PREDLOG DOPOLNITVE JAVNEGA INTERESA V ZMED

Predlagam da se v 4. členu ZMed doda ustrezna alineja npr.:
»Republika Slovenija posebej podpira obveščanje volivcev med volilnimi kampanjami z namenom da bodo obveščeni o programih in referencah kandidatov.«

IZVEDBENI ČLENI:
Zgornji cilj se uveljavlja z dodatnimi izvedbenimi členi v ZMed, v zakonu o RTV in v volilnih predpisih, kot je v spodnjem vsebinskem predlogu členov:
- Vsak medij mora za časa volilne kampanje v pravilih za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank (programov, mnenj, referenc) omogočiti enakopravnost predstavitve političnih strank oziroma kandidatov.
- Republiška volilna komisija v času volitev omogoči predstavitev kandidatov in političnih strank preko: spletnih strani, biltenov, v ustreznem prostoru ali v prostorih predvidenih za volišča.

Ustavni pravici do odgovora in popravka imata za cilj, da državljani lahko pridobijo oziroma posredujejo relevantne informacije.

p.s.: Glede Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) predlagam, da zaradi številnih in obsežnih sprememb v skladu z pravico do jasnih in preglednih informacij javnega značaja, zahtevamo čistopis. Več o predlogu popravkov le teh drugič.

[1] Javni interes na področju medijev
4. člen
(1) Republika Slovenija podpira medije pri ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin, ki so pomembne:
    – za uresničevanje pravice državljanov oziroma državljank Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do obveščenosti;
    – za zagotavljanje pluralnosti in raznolikosti medijev;
    – za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete;
    – za vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev;
    – za kulturo javnega dialoga;
    – za utrjevanje pravne in socialne države;
    – za razvoj izobraževanja in znanosti.
    (2) Republika Slovenija podpira razvoj tehnične infrastrukture na področju medijev.
    (3) Republika Slovenija posebej podpira ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin namenjenih slepim in gluhonemim v njih prilagojenih tehnikah ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture.
    (4) Za sofinanciranje uresničevanja javnega interesa na področju medijev iz prejšnjih odstavkov zagotavlja Republika Slovenija sredstva v državnem proračunu.

39 člen Ustave RS: »Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.» 40. člen: »Zagotovljena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, in prav tako je zagotovljena pravica do odgovora na objavljeno informacijo.»

V Ljubljani: 20.10.2009

Vladislav Stres, univ. dipl. ekon.
031 578 981

Priloga: CILJI ZAKONODAJALCA na podlagi katerih je bil oblikovan in nato sprejet Zakon o medijih

Klasifikacijska številka: 010-01 / 99 - 0008 / 0001

EPA: 0811-II

Kratica: ZMed

Predlagatelj: Vlada Republike Slovenije

Delovno telo: Odbor za kulturo šolstvo in šport

Datum prejema v DZ: 11. 05. 1999

PRVA OBRAVNAVA

2. Cilji in načela zakona

A) Cilji tega zakona so:
· ustvariti preglednost in zagotoviti višjo stopnjo zakonitosti delovanja medijev;
· prilagoditi medijsko zakonodajo evropskemu pravu;
· spodbuditi gospodarski in kulturni razvoj na področju medijev;
· okrepiti vlogo zainteresirane strokovne in širše javnosti v zvezi z delovanjem medijev;
· vzpostaviti učinkovit sistem strokovnega in upravnega nadzora nad delovanjem medijev;
· zagotoviti ustrezno rabo slovenščine domačih medijev, ne glede na poreklo ali lastniško strukturo izdajateljev in producentov programskih vsebin;
· določiti temeljne vsebine javnega interesa na področju medijev;
· zagotoviti učinkovito izvajanje temeljnih človekovih pravic na področju informiranja in kulture;
· zagotoviti obstoj in razvoj javnega RTV servisa;
· zagotoviti učinkovito izvajanje ustavnih pravic madžarske in italijanske narodne skupnosti, ter romskih skupnosti, ki živijo v Sloveniji, na področju javnega obveščanja;
· urediti vprašanje dostopnosti javnih informacij medijem;
· določiti jasna pravila objavljanja ekonomsko-propagandnih vsebin prek medijev;
· zagotoviti višjo stopnjo pluralnosti medijev;
· določiti dodatne zakonske obveznosti v zvezi z varstvom konkurence na tem področju;
· vzpostaviti pravila glede izvrševanja ekskluzivnih pravic v zvezi z mediji;
· določiti pravne temelje za status lokalnih in regionalnih radijskih in televizijskih programov;
· vzpodbujati slovensko in evropsko avdiovizualno produkcijo ter dejavnost neodvisnih producentov;
· urediti postopek dodeljevanja radijskih frekvenc;
· vzpostaviti učinkovit sistem sankcioniranja kršitev zakonskih določb.

B) Načela tega zakona so:

· svoboda javnega obveščanja;
· ohranjanje ter razvoj slovenske nacionalne in kulturne identitete;
· pravica do informiranosti;
· svoboda izražanja;
· nedotakljivost in varstvo človekove osebnosti in dostojanstva;
· avtonomnost urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin;
· svoboda razširjanja programskih vsebin iz drugih držav;
· narodna, verska, spolna, rasna ali druga strpnost in enakopravnost;
· zaščita otrok in mladoletnikov.

Veljavni zakon o medijih: Z A K O N O MEDIJIH
Uradni list RS, št. 110/06, uradno prečiščeno besedilo; ZMed –UPB1

1. Člen: »Ta zakon določa pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb ter javni interes Republike Slovenije na področju medijev.«

Glede na 1. čl. Zakon o medijih velja za vse medije, ki so po 2. členu: časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti oz. so informacije vseh vrst (vesti, mnenja, obvestila, sporočila ter druge informacije) in avtorska dela, ki se razširjajo prek medijev z namenom obveščanja, zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih in drugih potreb javnosti ter množičnega komuniciranja.

Uresničevanje javnega interesa:

Republika Slovenija javni interes zagotavlja s financiranjem medijev. Kot javni interes je v zakonu zapisano: pluralnost in demokratičnost medijev, zagotavljanje rednega in objektivnega poročanja, uravnoteženo predstavljanje političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije, zaradi svobode izražanja v Republiki Sloveniji ministrstvu, pristojnem za zagotavlja proračunska sredstev za medije (glej: Javni interes na področju medijev: 4 in 4.a člen.

Zagotavljanje javnega interesa s financiranjem javnega interesa je naivnost in neumnost. Posledice tega so očitne – oligopolni medijski prostor… Mediji imajo zaradi širjenja javno pomembnih informacij posebno pomembno vlogo javnega nadzora nad delovanjem oblasti ipd. Javni interes morajo zaradi izjemnega pomena predvsem nacionalno pomembni medije zagotavljati iz naslova strokovnosti in verodostojnosti. Če želijo imeti programske vsebine kot so: poročila, volitve, predstsvljanje dela javnih služb… morajo to početi celovito, uravnoteženo, objektivno ali pa teh programskih vsebin ne smejo imeti…

Zakon je v postopku spreminjanja. Javni interes bi morala Slovenija zagotavljati predvsem z boljšim nadzorom - torej ukrepanjem Inšpektorata za medije v primeru očitnih kršitev nepluralnosti, nedemokratičnosti, neobjektivnega poročanja, pristranskega in neuravnoteženega predstavljanja političnega prostora. Ob tem da je v Sloveniji ok. 1400 medijev vse pove podatek da imamo le enega medijskega inšpektorja ko gre inšpektor na bolniško ali dopust inšpektorat ni več delujoč.