PREDLOG
SPREMEMB VOLILNE ZAKONODAJE
UVOD
Javno znano dejstvo je da so državljani Republike Slovenije med volilnimi
kampanjami izjemno slabo obveščani glede programov, referenc kandidatov in nabora političnih strank, ki se
potegujejo za mandate. Predvsem to velja za državnozborske ter lokalne volitve.
S tem pa je kršena osnovna pravica volivcev - pravica do
informiranosti. Volivci imajo za časa volitev
funkcijo kadrovikov. Kot kadroviki morajo imeti možnost dobiti kvalitetne,
nepristranske, pregledne informacije. Če so deležni zgolj: frazeoloških informacij preko medijskih
nastopov parih političnih veljakov, pristranskih in večinoma povsem nevsebinskih
informacij preko plakatov ter
strankarskih zborovanj je povsem razumljivo, da volitve v Sloveniji vsebinsko ne
zadostijo ustavnim načelom demokratične države. V volilnem obdobju namreč prevladujejo
strankarske pristranske in marketinške informacije s ciljem pridobiti čim več
volivcev. Posledica je informacijski kaos, več in
manj nastopaštvo, kot oblika političnega cirkusantstva in vzgoja volivcev v zaplankanost ali
apatičnost. Tako apatičnost kot
neustrezna informiranost sta merljivi.
Več političnih strank ter gibanj je zato pristopilo k projektnemu cilju
spremembe volilne ter medijske zakonodaje.
Sprememba volilne zakonodaje, ki
bi posegala v ustavno materijo nima veliko možnosti da se uveljavi v letu,
dveh. Glede volilne zakonodaje je zanimiv tudi kompromisen predlog pobude kombiniranega volilnega sistema (večinskega in
proporcionalnega) kot ga je že leta 1996 nastala kot del civilne družbe v DS RS.
OSNUTEK PREDLOGA SPREMEMB ZAKONA O MEDIJIH (ZMed)
UT
PREDLOG DOPOLNITVE JAVNEGA INTERESA
Zakonu o
medijih ZMeD
-UPB1 (uradno prečiščeno besedilo) v 1. členu določa predmet zakona:
”Ta zakon določa pravice, obveznosti in
odgovornosti pravnih in fizičnih oseb ter javni interes Republike Slovenije na
področju medijev.”
Javni interes na področju medijev je v Zakonu o medijih (ZMed) določen v 4.
členu [1].
Pravica do informacij v času volitev državljanov
v ZMed ni nikjer niti omenjena.
Posredno te pravice zakon omenja v spodnjih alinejah:
– za uresničevanje pravice
državljanov do javnega obveščanja in
do obveščenosti do javnega
obveščanja in do obveščenosti;
– za kulturo
javnega dialoga;
– za utrjevanje
pravne in socialne države;
PREDLOG DOPOLNITVE JAVNEGA INTERESA V
ZMED
Predlagam da se v 4. členu ZMed doda
ustrezna alineja npr.:
»Republika Slovenija posebej podpira
obveščanje volivcev med volilnimi kampanjami z namenom da bodo obveščeni o
programih in referencah kandidatov.«
IZV
Zgornji cilj se uveljavlja z dodatnimi
izvedbenimi členi v ZMed, v zakonu o RTV
in v volilnih predpisih, kot je v
spodnjem vsebinskem predlogu členov:
- Vsak medij mora za časa volilne
kampanje v pravilih za izrabo
programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev kandidatov,
političnih strank (programov, mnenj, referenc) omogočiti enakopravnost
predstavitve političnih strank oziroma kandidatov.
- Republiška volilna komisija v času volitev omogoči predstavitev kandidatov in
političnih strank preko: spletnih strani, biltenov, v ustreznem prostoru ali v
prostorih predvidenih za volišča.
Ustavni pravici do odgovora in
popravka imata za cilj, da državljani lahko pridobijo oziroma posredujejo relevantne informacije.
p.s.: Glede Zakona o volilni in
referendumski kampanji (ZVRK) predlagam, da zaradi številnih in obsežnih
sprememb v skladu z pravico do jasnih in preglednih informacij javnega značaja, zahtevamo
čistopis. Več o predlogu popravkov le teh drugič.
[1] Javni interes na
področju medijev
4. člen
(1) Republika Slovenija podpira medije pri ustvarjanju in razširjanju
programskih vsebin, ki so pomembne:
– za uresničevanje pravice državljanov oziroma
državljank Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov oziroma
pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski,
italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske
skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do obveščenosti;
– za zagotavljanje pluralnosti in raznolikosti medijev;
– za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne
identitete;
– za vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju
medijev;
– za kulturo javnega dialoga;
– za utrjevanje pravne in socialne države;
– za razvoj izobraževanja in znanosti.
(2) Republika Slovenija podpira razvoj tehnične
infrastrukture na področju medijev.
(3) Republika Slovenija posebej podpira ustvarjanje in
razširjanje programskih vsebin namenjenih slepim in gluhonemim v njih
prilagojenih tehnikah ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture.
(4) Za sofinanciranje uresničevanja javnega interesa na
področju medijev iz prejšnjih odstavkov zagotavlja Republika Slovenija sredstva
v državnem proračunu.
39 člen Ustave RS: »Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.» 40. člen: »Zagotovljena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, in prav tako je zagotovljena pravica do odgovora na objavljeno informacijo.»
V Ljubljani: 20.10.2009
Vladislav Stres, univ. dipl. ekon.
031 578 981
Priloga: CILJI ZAKONODAJALCA na podlagi
katerih je bil oblikovan in nato sprejet
Zakon o medijih
Klasifikacijska številka: 010-01 / 99 - 0008 / 0001
EPA: 0811-II
Kratica: ZMed
Predlagatelj: Vlada Republike Slovenije
Delovno telo: Odbor za kulturo šolstvo in šport
Datum prejema v DZ: 11. 05. 1999
PRVA
OBRAVNAVA
2. Cilji
in načela zakona
A) Cilji tega zakona so:
· ustvariti preglednost in zagotoviti višjo stopnjo zakonitosti delovanja
medijev;
· prilagoditi medijsko zakonodajo evropskemu pravu;
· spodbuditi gospodarski in kulturni razvoj na področju medijev;
· okrepiti vlogo zainteresirane strokovne in širše javnosti v zvezi z
delovanjem medijev;
· vzpostaviti učinkovit sistem strokovnega in upravnega nadzora nad delovanjem
medijev;
· zagotoviti ustrezno rabo slovenščine domačih medijev, ne glede na poreklo ali
lastniško strukturo izdajateljev in producentov programskih vsebin;
· določiti temeljne vsebine javnega interesa na področju medijev;
· zagotoviti učinkovito izvajanje
temeljnih človekovih pravic na področju informiranja in kulture;
· zagotoviti obstoj in razvoj javnega RTV servisa;
· zagotoviti učinkovito izvajanje ustavnih pravic madžarske in italijanske
narodne skupnosti, ter romskih skupnosti, ki živijo v Sloveniji, na področju
javnega obveščanja;
· urediti vprašanje dostopnosti javnih
informacij medijem;
· določiti jasna pravila objavljanja ekonomsko-propagandnih vsebin prek
medijev;
· zagotoviti višjo stopnjo pluralnosti
medijev;
· določiti dodatne zakonske obveznosti v zvezi z varstvom konkurence na tem
področju;
· vzpostaviti pravila glede izvrševanja ekskluzivnih pravic v zvezi z mediji;
· določiti pravne temelje za status lokalnih in regionalnih radijskih in
televizijskih programov;
· vzpodbujati slovensko in evropsko avdiovizualno produkcijo ter dejavnost
neodvisnih producentov;
· urediti postopek dodeljevanja radijskih frekvenc;
· vzpostaviti učinkovit sistem sankcioniranja kršitev zakonskih določb.
B) Načela tega zakona so:
· svoboda javnega obveščanja;
· ohranjanje ter razvoj slovenske nacionalne in kulturne identitete;
· pravica do informiranosti;
· svoboda izražanja;
· nedotakljivost in varstvo človekove osebnosti in dostojanstva;
· avtonomnost urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju
programskih vsebin;
· svoboda razširjanja programskih vsebin iz drugih držav;
· narodna, verska, spolna, rasna ali druga strpnost in enakopravnost;
· zaščita otrok in mladoletnikov.
Veljavni zakon o medijih: Z A K O N O MEDIJIH
Uradni list RS, št. 110/06, uradno prečiščeno besedilo; ZMed –UPB1
1.
Člen:
»Ta zakon določa pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb
ter javni interes Republike Slovenije na področju medijev.«
Glede na 1. čl. Zakon o medijih velja za
vse medije, ki so po 2. členu: časopisi in revije, radijski in
televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike
dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin
s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti
oz. so informacije vseh vrst (vesti, mnenja, obvestila, sporočila ter druge
informacije) in avtorska dela, ki se razširjajo prek medijev z namenom
obveščanja, zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih in drugih potreb javnosti
ter množičnega komuniciranja.
Uresničevanje javnega interesa:
Republika Slovenija javni interes
zagotavlja s financiranjem medijev.
Kot javni interes je v zakonu zapisano:
pluralnost in demokratičnost medijev, zagotavljanje rednega in
objektivnega poročanja, uravnoteženo
predstavljanje političnega delovanja in stališč raznih organizacij in
posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije, zaradi svobode izražanja v Republiki
Sloveniji ministrstvu, pristojnem za zagotavlja proračunska sredstev za
medije (glej: Javni interes na področju
medijev: 4 in 4.a člen.
Zagotavljanje
javnega interesa s financiranjem javnega interesa je naivnost in neumnost. Posledice
tega so očitne – oligopolni medijski prostor… Mediji imajo zaradi širjenja
javno pomembnih informacij posebno pomembno vlogo javnega nadzora nad
delovanjem oblasti ipd. Javni interes
morajo zaradi izjemnega pomena predvsem nacionalno pomembni medije zagotavljati
iz naslova strokovnosti in verodostojnosti. Če želijo imeti programske vsebine
kot so: poročila, volitve, predstsvljanje dela javnih služb… morajo to početi celovito, uravnoteženo,
objektivno ali pa teh programskih vsebin ne smejo imeti…
Zakon
je v postopku spreminjanja. Javni interes bi morala Slovenija zagotavljati
predvsem z boljšim nadzorom - torej
ukrepanjem Inšpektorata za medije v primeru očitnih kršitev nepluralnosti,
nedemokratičnosti, neobjektivnega poročanja, pristranskega in neuravnoteženega
predstavljanja političnega prostora. Ob tem da je v Sloveniji ok. 1400 medijev
vse pove podatek da imamo le enega medijskega inšpektorja ko gre inšpektor na
bolniško ali dopust inšpektorat ni več delujoč.