DNEVNIK
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042319271
DARKO KRANJC:
BREZ SPREMEMB VOLILNE IN MEDIJSKE ZAKONODAJE NE BO ŠLO
Slovenija -
ponedeljek, 30.11.2009 15:50 Tekst: (sta)
Ljubljana - Koordinacija za spremembe volilne in medijske zakonodaje (KSVMZ) je danes opozorila na nedemokratičnost in neenakopravnost v volilni in medijski zakonodaji, še posej so izpostavili zakona o volitvah v državni zbor ter o volilni in referendumski kampanji, zakona o RTVS in o medijih. Koordinacija predlaga popravke in vključevanje civilne družbe.
Darko Kranjc (Foto:
Matjaž Rušt)
Predsednik Stranke Mladih - Zeleni Evrope Darko Krajnc je uvodoma pojasnil, da se je koordinacija 17 neparlamentarnih strank, list in društev zgodila pred dobrima dvema mesecema, ko se je začelo govoriti tudi o spremembah teh zakonov. V koordinaciji po besedah Krajnca namreč ugotavljajo, da so v Sloveniji potrebne družbene spremembe, ki pa se ob obstoječi zakonodaji težko uresničijo.
Zato so v
koordinaciji izrazili potrebo po odpiranju medijskega prostora, predvsem v času
volilne kampanje. Takrat mora biti vsem, ki izpolnijo pogoje in vložijo
kandidaturo, omogočeno enakopravno predstavljanje v medijih, je poudaril Krajnc
in dodal, da je bil neposredni povod izvedba volitev v Evropski parlament, "kjer
se je ponovno pokazala praksa vseh predhodnih volitev, da stranke in liste
nimajo enakopravnega statusa v volilni kampanji".
Ta diskriminatoren položaj pa ni le posledica neustreznih praks oziroma uredniške politike posameznega medija, ampak diskriminatorne ureditve v zakonih in podzakonskih aktih, je prepričan Krajnc.
Sopredsedujoči KSVMZ in poslanec DZ Andrej Magajna je povedal, da so pisali ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs, da jih vključi v delovno skupino glede priprav sprememb volilne zakonodaje, vendar od nje niso prejeli odgovora. Zato bo zahteval čim prejšnji sestanek z ministrico, v ustavno presojo pa bodo dali tudi oba zakona.
Magajna
kot poslanec in član poslanske skupine SD napoveduje tudi vložitev amandmajev na
zakona o RTVS (na 12. člen) in o volilni kampanji (6. člen), ministrici Krebsovi
pa bo na decembrskem zasedanju DZ zastavil poslansko vprašanje glede
komunikacije s poslanci. Sicer pa ne bo podrl omenjenih zakonov v DZ, za
amandmaje, kljub, kot pravi "tihi podpori" večine poslancev v DZ, pa ne
pričakuje zadostne podpore.
Do pripravljavcev
zakonov je bil kritičen tudi Ladislav Poljanec iz Stranke prava, saj v
priprave "niso vključili zainteresirane javnosti, kljub izraženim željam po
sodelovanju". Poudaril je, da so zakoni v neskladju z ustavo.
Ivan Cencelj iz Društva nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije, ki je član Liste socialistov, pa je omenil, da jih boli, ker kot civilna družba ne morejo sodelovati pri nastajanju za njih pomembnih zakonov. Prav v tem sodelovanju vidi priložnost tudi za civilno družbo, "da zahteva svoje".
Tudi Vladislav Stres iz Stranke enakopravnih dežel je prepričan, da brez sprememb omenjene zakonodaje ni enakopravnosti oz. zagotavljanje javnega interesa in demokracije v slovenski družbi.
PRIMORSKI DNEVNIK, ki navaja napačen podatek o zastopanju ene izmed
strank:
http://www.primorski.it/stories/STA/75076/
Takoj, ko sem napako odkril sem urgiral in STA je podatek popravil:
http://www.sta.si/vest.php?id=1454519
RADIO
ŠTUDENT:
http://radiostudent.si/article.php?sid=21454
najprej ustavite radio playing zgoraj
Koordinacije za spremembo volilne in medijske zakonodaje so na današnji prvi
medijski konferenci predstavile svoja zavzemanja za odpravo diskriminacije v
volilni kampanji in volilnih postopkih. Za izjavo smo prosili Darka Krajnca,
predsednika Stranke mladih – zelenih Evrope.
Darko Kranjc: »V koordinacijo za spremembo medijske in volilne zakonodaje je vključenih 17 strank oziroma list. Na prvem sestanku je bilo tudi 29 posameznikov . Začeli smo se dobivati v začetku oktobra in do sedaj smo se tri krat dobili in že stavili predloge sprememb predlaganih zakonov, predvsem Zakona o RTV Slovenija in Zakona o referendumski in volilni kampanji. Že sedaj obstoječi zakoni omogočajo nedemokratičnost, neenakost v sami fazi volilne kampanje. To si želimo spremeniti. Na kakšen način pa se vam zdi da so volivci okrnjeni glede ustavne pravice do obveščenosti. Ustavna pravica do informiranja. V času volilne kampanje sta narejeni dve skupini: skupina tistih, ki so parlamentarni ali oblastne stranke in ostali. Neparlamentarni in liste imajo na voljo zgolj eno tretjino terminov za soočanja. Soočajo se zgolj med seboj, ne morejo se soočiti med ostalimi, ne morejo tako enakopravno predstavljati volilnega programa, niti niso v enakih »prime time« . To pomeni da je potrebno tudi samo predstavitev v javnosti postaviti enako kot je danes postavljen volilni molk. Velja za vse enako. Vsak medij se lahko odloči: ali bo spremljal volitve in s tem ko bo spremljal volitve, ko bo imel soočenja moramo postaviti pravila, da morajo vsem ponuditi enakopravno sodelovanje. Predvsem v kontaktnih oddajah, v debatnih oddajah in predstavitvah. Vse ostalo kar pa so reklame in marketing je pa treba ločiti.«
Neparlamentarci pogojno za spremembe volilne zakonodaje
Večer:
Samo Trtnik
Poslanec SD Andrej Magajna, sicer predsednik stranke Krščanski socialisti
Slovenije, je včeraj napovedal, da sprememb volilne zakonodaje ne bo podprl, če
vanjo vlada ne bo vključila predlogov neparlamentarnih strank. Koordinacijo za
spremembe volilne in medijske zakonodaje, v katero je vključenih 17
neparlamentarnih strank (med njimi tudi Stranka mladih Slovenije, Slovenska lipa
in Nova Slovenija), namreč moti, da v volilni kampanji nimajo enake pozornosti
kot parlamentarne stranke.
Menijo, da sta diskriminatorna zakon o referendumski in volilni kampanji in
zakon o RTV Slovenija. Oba predvidevata drugačno obravnavo za neparlamentarne in
parlamentarne stranke. Ker tudi nova predloga spremembe na tem področju ne
predvidevata, Magajna napoveduje, da bo v parlamentarni proceduri z amandmajem
skušal to popraviti. Na stališče koordinacije bo opozoril tudi na petkovem
koalicijskem vrhu, sklicanem na zahtevo Zares po poenotenju koalicije. "Nisem
samo statist v parlamentu," pravi Magajna.
Pri tem pa dodaja, da ima med poslanci SD nekaj "tihe podpore". Pri tem pa
dvomi, da bo ta podpora poslala glasna: "Ko sem to temo sprožil na poslanski
skupini, je sledil molk." Predsednik SMS Darko Krajnc, ki skupaj z Magajno
sopredseduje koordinaciji, pa pravi, da se načeloma vsi strinjajo z
demokratičnimi spremembami, ne pa več, ko je treba te uveljaviti. Čeprav javna
razprava o spremembi obeh zakonov že poteka, koordinacija niti ministrstvu za
kulturo niti ministrstvu za javno upravo ni poslala svojih pripomb. Napovedujejo
tudi vložitev ustavne presoje zakona o RTV Slovenija.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=10&d=20091201
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009120105490662
Neparlamentarci pogojno za spremembe volilne zakonodaje
SAMO TRTNIK Poslanec SD Andrej Magajna, sicer predsednik stranke Krščanski
socialisti Slovenije, je včeraj napovedal, da sprememb volilne zakonodaje ne bo
podprl, če vanjo vlada ne bo vključila predlogov neparlamentarnih strank...
Pisma bralcev - sreda, 08.07.2009 Andrej Magajna, predsednik KSS in poslanec DZ
Izvedba letošnjih volitev za evropski parlament je ponovno aktualizirala vprašanje enakopravnosti parlamentarnih in neparlamentarnih političnih strank oz. na splošno enakopravnost vseh list v volilni kampanji.
Volilna kampanja je
izhodišče demokratičnega odločanja, faza, v kateri se volilci seznanjajo s
kandidati in njihovimi programi. Volilni postopki so sicer povsem
formalizirani in natančno precizirani. Prva faza, od katere je pravzaprav
vse odvisno, pa je prepuščena med drugim dobri volji urednikov in finančnemu
zaledju.
To kar neparlamentarne stranke in civilne liste pričakujejo(mo) (in tudi opravičeno zahtevajo(mo), je enakopravna obravnava.
Zadnje ali predhodne volitve? Vseeno. Vse neparlamentarne stranke in civilne liste, ki so se uvrstile na volilne glasovnice, so prehodile zahteven selektiven pristop h postopkom kandidiranja, prebrodile relativno težko pot do "kvalifikacij" (na volitvah v EP je uspelo le dvanajstim). Poštena tekma zahteva, da startamo z iste črte. Zakaj bi bili neparlamentarci že v izhodišču v manj ugodnem položaju kot predhodni "zmagovalci", zakaj umeščeni v manj gledane termine, s krajšo minutažo... zakaj jih v določenih medijih sploh niso akceptirali?
Če že uveljavljamo diskriminacijo, bi bila ta lahko upravičena le kot "pozitivna diskriminacija". Novi, še neznani kandidati (njihove stranke ali liste) bi morali imeti več časa in bolj odprt terminski čas, saj se etablirani kandidati (oz. njihove parlamentarne stranke) že tako ali tako uveljavljajo skozi izvajanje svojih funkcij, in to v celotnem medvolilnem obdobju, ne samo v času kampanje.
Krščanski socialisti smo na primer za volitve v evropski parlament pripravili programske volilne sklope: "sedem kandidatov, sedem idej, sedem rešitev". Že po drugem vabilu medijev smo ugotovili, da govorimo praktično v "prazni dvorani (ki smo jo med drugim še drago plačali). Naša nosilka se ni mogla soočiti s kandidati parlamentarnih strank, določeni mediji so bili povsem nezainteresirani ali zaprti za naše predstavitve itd.
Smo pa v enem mediju, ki nas je sicer povsem ignoriral, prebrali, kako razne obskurne stranke nimajo nikakršnih možnosti...
Ali pa : "Volilci se ne bodo odločali za neznane..." Urednika bi rad vprašali, koliko pa je vaš medij prispeval k temu, da bi jih spoznali. Odgovor je: malo oziroma nič!
Moralno odgovornost za "diskriminacijo v izhodišču" imajo vsekakor uredniki posameznih medijev (tudi v zasebni lasti).
Zasebni mediji? Ali naj ne bi pravila veljale le za tako imenovani javni sektor? Že zdaj npr. volilni molk velja za vse. Torej zakonodajalec posega! "Svoboda zasebnikov" ni v tem, da diskriminirajo, ampak da se svobodno odločajo, ali bodo spremljali volilno kampanjo. Če in ko se odločijo, pa naj zagotovijo enakopravne pogoje vsem! Morda nimamo prav.
Se pa bomo morda strinjali glede tega, da smo v Sloveniji uveljavili zaprt strankokratski sistem, ki ne onemogoča sprememb, programskih inovacij in resnejše prevetritve med političnimi elitami. Morda se strinjamo, da so spremembe potrebne? Prakse in na njih temelječa teoretska proučevanja so pokazala, da se podobno kot v gospodarstvu tudi v sferi politike "radi" oblikujejo karteli oz. oligopoli. Res je, da kakorkoli že gledamo (vedno?) vladajo določene elite. Razlika pa je, ali politično/volilni sistem omogoča kroženje in menjavanje le-teh (pa ne le v horizontalni ravni), ali pa to onemogoča.
K temu sitemu zaprte strankokracije vsekakor že v izhodišču prispeva zakon o volilni kampanji, uredniška politika in ne nazadnje v veliki meri na kapitalu zasnovana plačljiva promocija, ki bogatim omogoča, da so na koncu "boljši". Plačljiva kampanja je sočasno prvi instrument transmisijskih povezav med kapitalskimi in političnimi elitami.
Ob vsem našem moraliziranju, ki ni običajno za sporočila medijem, pa torej "formalna odgovornost" nesporno izhaja iz zakona o volilni kampanji, konkretno 6. člena, ki omogoča omenjeno neenakopravno obravnavo kandidatov, strank oziroma list.
Krščanski socialisti Slovenije najavljamo:
- da bomo skupaj s strankami in listami, ki so nastopile na volitvah v EP, in skupaj z vsemi organizacijami listami, ki so se že do zdaj na predhodnih volitvah znašle v diskriminatornem položaju, oblikovali koordinacijo za spremembo zakona o volilni kampanji in iz njega izpeljanih področnih zakonov in pravilnikov;
- posredovali pobudo za vključitev predstavnika napovedane "koordinacije" v delovno skupino na ministrstvu za javno upravo, ki pripravlja predloge sprememb volilne zakonodaje;
in ne nazadnje
- kot poslanec DZ (Andrej Magajna ) si bom zadal kot posebno "poslanstvo" usklajevati volilno zakonodajo z "duhom ustave", saj lahko ugotavljamo, da je bil prehod iz enopartijske ureditve, navkljub "nestrankarskim" ustavnim opredelitvam, izveden bolj v smeri večpartijske ureditve kot demokracije kot take. (Moj angažma ni naključen. Posredi niso le izkušnje z nastopom na volitvah v EP. S proučevanjem volilne zakonodaje - v vseh svojih "skritih" detaljih - sem začel pravzaprav svoje politično udejstvovanje že dolgo let nazaj, tudi v funkciji predsednika komisije za kandidacijski postopek pri SZDL, v okviru katere so potekale priprave za novo volilno zakonodajo v prihajajočem obdobju političnega pluralizma; in kasneje v funkciji koordinatorja neparlamentarnih strank v obdobju 2001-2002, v času mandata delegata prve večstrankarske skupščine.)
Koliko nam bo ta široko zastavljena akcija uspela, ne moremo prerokovati. Odvisna bo tudi od naših smelih in manj smelih predlogov, odprtosti teh, ki določajo "pravila igre", aktiviranja civilne družbe in ne nazadnje pozornosti in zanimanja medijev - ko smo že pri medijih.
Andrej Magajna predsednik KSS in poslanec DZ
članke zbral
Vladislav Stres
stresvl torek, 01.12.2009 ob 01:48
KAKO IZ STRANKOKRACIJE V DRŽAVO SODELUJOČIH DRŽAVLJANOV
Ker sem bil na tiskovni konferenci povem še dve temeljni misli.
1. Volivci morajo dobiti pravico do ključnih informacij o kandidatih že na prihodnjih volitvah. Namesto da gre denar za vodenje kampanj, ki so informacijsko pristranske, naj gre za izvedbo ključne pravice volivcev, Brez nepristranskih vsebinskih informacij se namreč ne morejo odločati.
2. Vsak medij, ki se odloči da bo spremljal volitve bi moral spoštovati pravila enakopravnega obravnavanja v obsegu v katerem se v volitve vključuje. To velja za kontaktne, debatne oddaje, kot pri predstavitvah ipd.
Hvala vsem, ki so se odločili spregovoriti o tej tematiki in vsem, ki jih zanima.