Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK).

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLILNI IN REFERENDUMSKI KAMPANJI

(EVA: 2009-3111-0028)

I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Veljavni Zakon o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07 in 103/07 ZPolS-D, v nadaljnjem besedilu ZVRK) je bil sprejet maja 2007 in sistemsko ureja volilno in referendumsko kampanjo za volitve in referendume tako na državnem kot lokalnem nivoju. Temeljni namen zakona je predvsem v zagotavljanju čim višje stopnje preglednosti financiranja volilne kampanje. Veljavni zakon določa, kaj se šteje za volilno kampanjo, in obdobje, v katerem je dovoljeno izvajati volilno kampanjo. Nadalje zakon določa organizatorje volilne kampanje in njihovo odgovornost za zakonito izvajanje volilne kampanje. Z namenom zagotovitve enakopravnosti predstavitve kandidatov in njihovih programov zakon določa obveznosti medijev, ki morajo pred začetkom volilne kampanje sprejeti pravila za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev kandidatov in njihovih programov. Z zakonom je urejeno tudi plakatiranje, ki med drugim zagotavlja brezplačno plakatiranje z namenom, da vsakemu organizatorju kampanje omogoči osnovno informiranje volivcev o njegovih kandidatih na volitvah. Poleg tega veljavni zakon omogoča tudi plakatiranje na dodatnih plakatnih mestih, ki jih določi lokalna skupnost, in na plakatnih mestih, ki so v privatni lasti (objekti, zemljišča in reklamne table).

Prav tako je z veljavnim zakonom urejeno financiranje volilne in referendumske kampanje, ki je eno osrednjih vprašanj, in lahko bistveno vpliva na sam izid glasovanja. Za financiranje volilne kampanje se uporabljajo določbe zakona o političnih strankah. Financiranje volilne kampanje je mogoče s sredstvi posameznikov in pravnih oseb, pri čemer zakon določa obveznost razkritja donatorja, če znesek donacije presega določeno mejo (trikratno povprečno bruto mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji). Prepovedano je financiranje volilne kampanje iz tujine, razen za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Z zakonom je določeno, kaj se šteje za stroške volilne kampanje, ki so ne glede na to, kdaj so nastali oziroma kdaj so bili plačani, vezani na 30 dnevno obdobje, ko je dovoljena volilna kampanja. Prav tako je določena višina sredstev, ki jih lahko organizator volilne kampanje nameni za financiranje volilne oziroma referendumske kampanje za posamezne volitve oziroma referendum. Z zakonom je določen rok za odprtje in zaprtje posebnega transakcijskega računa, na katerem mora organizator volilne oziroma referendumske kampanje zbrati vsa sredstva, ter z njega poravnati vse stroške volilne kampanje. Organizator je dolžan po volitvah državnemu zboru (za lokalne volitve in referendum – predstavniškemu organu lokalne skupnosti) in računskemu sodišču predložiti poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo.

ZVRK ureja upravičence do delnega povračila stroškov volilne kampanje, pri čemer je njihova višina za volitve v državni zbor, Evropski parlament in predsednika republike, določena v samem zakonu, za lokalne volitve pa višino ob upoštevanju omejitev, določenih z zakonom, pred začetkom volilne kampanje določi lokalna skupnost sama. Za referendumsko kampanjo organizatorji nimajo pravice do povračila stroškov. Za revizijo poročil o porabi sredstev za volilno oziroma referendumsko kampanjo je pristojno računsko sodišče, ki za razliko od lokalnih volitev in referenduma na lokalnem nivoju, mora revizijo opraviti pri vseh organizatorjih volilne kampanje za volitve v državni zbor, Evropski parlament in predsednika republike, ki imajo po ZVRK pravico do delnega povračila stroškov, kar velja tudi za referendum na državni ravni. Zakon tudi določa sankcije – zmanjšanje višine oziroma izgubo pravice do povračila stroškov volilne kampanje in zmanjšanje oziroma izgubo pravice do sredstev, namenjenih financiranju političnih strank - v primeru, ko organizator volilne kampanje prekorači dovoljeni obsega porabe sredstev za izvedbo volilne kampanje. Sklep o zmanjšanju oziroma odvzemu pravice do sredstev sprejme računsko sodišče takoj, ko postane poročilo o reviziji dokončno. Razen nadzora nad plakatiranjem, ki ga izvaja pristojna inšpekcija ali redarstvena služba lokalne skupnosti, nadzor nad ostalimi določbami zakona izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve.

Kljub takšni zakonski ureditvi pa predlagatelj ugotavlja posamezne pomanjkljivosti in nedorečenosti nekaterih določb, ki so se pokazale ob izvajanju zakona ob predsedniških volitvah leta 2007 in državnozborskih volitvah leta 2008. Na pomanjkljivosti zakona je opozorilo tudi Računsko sodišče Republike Slovenije in GRECO – skupina držav proti korupciji, katere članica je tudi Slovenija.

V skladu z zakonom se lahko volilna kampanja začne 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora 24 ur pred dnem glasovanja, ko se začne t. i. volilni molk. Dejstvo pa je, da politične stranke praktično pričnejo s kampanjo že pred tem rokom, kar z zakonom ni sankcionirano. Iz tega razloga je potrebno prepovedati izvajanje dejanj volilne kampanje pred uradnim začetkom volilne kampanje, kar pa ne bi smelo veljati za primere, kadar volivci določajo kandidate s podpisovanjem. V teh primerih je oglaševanje, ki je namenjeno predstavitvi kandidatov volivcem, potrebno, vendar mora biti omejeno tako časovno kot krajevno na čas in kraj zbiranja podpisov.

S spremembo zakona je potrebna odpraviti njegovo neskladje z Ustavo (Odločba Ustavnega sodišča RS, Uradni list RS, št. 105/08), ki se nanaša na zagotavljanje primernih sredstev za sodelovanje Državnega sveta v referendumski kampanji. S spremembo zakona je potrebno predlagateljem referenduma, kadar so ti proračunski uporabniki, zagotoviti primerna sredstva za seznanjanje in obveščanje volivcev o stališču predlagatelja do referendumskega vprašanja. Zagotavljanje teh sredstev pa ne sme biti odvisno od diskrecijske odločitve Vlade Republike Slovenije, kot je to urejeno z veljavnim zakonom.

Veljavni ZVRK sedem dni pred dnem glasovanja prepoveduje objavljanje anket javnega mnenja, kar pa ne velja za objavo anket. Glede na to, da zakon ne prepoveduje objave anket, ki lahko postanejo sredstvo političnega marketinga, predlagatelj meni, da je potrebno z novelo prepovedati tudi objavo rezultatov ankete, hkrati pa zaradi verodostojnosti objavljenih rezultatov raziskave razširiti podatke, ki jih mora medij navesti ob objavi anket oziroma raziskav javnega mnenja. Poleg tega je sedemdnevna časovna prepoved objavljanja raziskav javnega mnenja nepotrebna, saj praksa kaže, da se merjenje javnega mnenja izvaja tudi v zadnjem tednu pred glasovanjem, zaradi prepovedi objavljanja rezultatov pa je možnost manipuliranja z njimi bistveno večja.

Pri oceni stanja je predlagatelj posebno pozornost namenil določbam, ki urejajo financiranje volilne kampanje, njen nadzor in sankcioniranje kršitev zakona. Glede financiranja volilne in referendumske kampanje se zakon sklicuje na zakon o političnih strankah, po katerem je vsaka politična stranka dolžna v letnem poročilu posebej prikazati tudi podatke o stroških volilne oziroma referendumske kampanje, kot to določa ZVRK. Financiranje volilne kampanje je tako v primeru, ko je njen organizator politična stranka, bolj transparentno kot to velja za druge organizatorje volilne kampanje. Zaradi tega bi bilo potrebno določneje opredeliti višino sredstev, ki jih lahko za volilno kampanjo prispeva sam organizator volilne kampanje, pri čemer je potrebno zaradi same narave delovanja in posebnega statusa političnih strank, določiti višino sredstev, ki jih lahko za kampanjo prispeva sam organizator, ki je politična stranka, in organizator, ki ni politična stranka, na kar opozarja tudi računsko sodišče. Poleg tega predlagatelj meni, da je potrebno financiranje volilne oziroma referendumske kampanje urediti v ZVRK na način, ki se ne bo skliceval na zakon o političnih strankah, saj organizatorji volilne kampanje niso le politične stranke, temveč tudi posamezniki, kar še posebej velja za lokalne volitve in predsedniške volitve.

Kljub temu, da veljavni zakon določa, kaj se šteje za stroške volilne kampanje, se ob vsakih volitvah ob pregledu poročil organizatorjev volilnih kampanj pojavljajo vprašanja v zvezi s tem, kaj se šteje med stroške volilne kampanje (kot na primer: stroški, nastali pri zbiranju podpisov za vložitev kandidature, organizacija javnega shoda po izvedbi volitev ipd.), na kar opozarja tudi računsko sodišče. Iz tega razloga je potrebno z novelo zakona natančneje opredeliti kaj se in kaj se ne šteje med stroške volilne kampanje, stroške, ki lahko nastanejo tudi pred uradnim začetkom volilne kampanje (na primer: naročilo plakatov in drugega propagandnega materiala) pa vezati izključno na zakonsko določeno obdobje volilne kampanje.

Pomanjkljivosti ZRVK, ki jih ugotavlja predlagatelj, nanje pa opozarja tudi GRECO, se nanašajo na preglednost poročanja organizatorjev volilne kampanje o vseh zbranih in porabljenih sredstvih za izvedbo volilne kampanje. Še posebej to velja za izdatke za volilno kampanjo, kjer je organizator v poročilu dolžan navesti le višino skupnega zneska pridobljenih sredstev, pri pridobljenih sredstvih za volilno kampanji pa je dolžan dati podatke le tistih donatorjev, ki so prispevali sredstva, višja od trikratne povprečne bruto mesečne plače na delavca v Republiki Sloveniji. Zaradi zagotavljanja večje transparentnosti financiranja volilne kampanje predlagatelj meni, da je potrebno s spremembami zakona zagotoviti podrobnejše podatke o vseh prejemkih in izdatkih za volilno kampanjo. Zaradi pomanjkanja podrobnejših podatkov je otežen oziroma onemogočen tudi nadzor nad financiranjem volilne kampanje. Poleg tega GRECO priporoča, da se zagotovi javni dostop do celotnih poročil o financiranju volilne kampanje, s čimer bo zagotovljen tudi zunanji nadzor nad financiranjem volilne kampanje.

Pomanjkljivost ZVRK se je pokazala tudi v preiskovalni zmožnosti računskega sodišča, ki je pri reviziji poročil o višini zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo odvisno le od dokumentacije, ki mu jo predloži organizator volilne kampanje. Računsko sodišče tako nima pristojnosti, da bi lahko poizvedbe izvedlo tudi pri izvajalcih storitev oziroma dobaviteljih izdelkov za volilno kampanjo, zaradi česar je onemogočeno dodatno preverjanje, ali so zneski o zbranih in porabljenih sredstev, navedenih v poročilu, predstavljeni v pravilni višini. Da bi se te pomanjkljivosti odpravile, je s spremembo zakona potrebno računskemu sodišču zagotoviti ustrezne instrumente, ki ga pri izvedbi revizij ne bodo omejevali. Prav tako pa je potrebno računsko sodišče ustrezno vključiti v postopek določitve vsebine poročil o zbranih in porabljenih sredstev za volilno kampanjo.

Največja pomanjkljivost obstoječega ZVRK pa je v nadzoru in neustreznosti sankcij za posamezne kršitve zakona. Da bi se zagotovil učinkovitejši, predvsem pa neodvisen nadzor, je potrebno le tega zaupati neodvisni ustanovi, pri tem pa jasno razmejiti pristojnosti, ki jih ima posamezen organ nadzora. Hkrati predlagatelj meni, da je potrebno nadzornim organom dati tudi ustrezne instrumente (pooblastila) za učinkovito izvajanje nadzora ter zagotoviti ostale pogoje, potrebne za povečanje njihove samostojnosti in neodvisnosti. Potrebno pa je odpraviti tudi pomanjkljivosti sankcij, ki se kažejo v neustrezni višini (določene prenizko) in določena dejanja sankcionirati, saj po veljavnem zakonu niso določena kot prekrški. Na to pomanjkljivost in neustreznost opozarja tudi GRECO.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Temeljni cilji, ki jih želi predlagatelj doseči s spremembo zakona, so zagotovitev večje transparentnost financiranja volilne in referendumske kampanje, zagotovitev učinkovitejšega nadzora nad spoštovanjem določb zakona in določiti sankcije, ki bodo sorazmerne in bodo hkrati učinkovito preprečevale kršitve zakona. Poglavitni cilj sprememb zakona je tudi prenos opravljanja nadzora na neodvisni organ, ki bo imel na voljo ustrezne instrumente za izvajanje učinkovitega nadzora. Sprememba zakona odpravlja pomanjkljivosti veljavnega zakona, ugotovljene pri izvedbi zadnjih predsedniških in državnozborskih volitvah in odpravlja neskladnost z ustavo v delu, ki se nanaša na zagotavljanje ustreznih proračunskih sredstev državnemu svetu za referendumsko kampanjo.

Predlog zakona prepoveduje objavljanje političnih oglaševalskih vsebin in drugih oblik propagande v obdobju od dneva razpisa volitev do uradnega začetka volilne kampanje. S tem bo preprečen in sankcioniran prezgoden začetek volilne kampanje, ki se je v preteklosti izvajala, največkrat pod pretvezo, da gre za oglaševanje obeleževanja posameznega pomembnega dogodka stranke. Ker se prepoved nanaša zgolj na oglaševanje, se s tem v ničemer ne omejuje vsakodnevnega delovanja političnih strank pri njihovi predstavitvi stališč in mnenj o posameznih aktualnih zadevah. Da bi se to udejanjilo v praksi, so za kršitelje predpisane tudi visoke denarne kazni, ki veljajo za vse pravne in fizične osebe.

Z namenom zagotovitve večje verodostojnosti objavljenih raziskav javnega mnenja in preprečevanja manipulacij z njenimi rezultati, se razširja nabor obveznih podatkov, ki jih je potrebno navesti pri objavi raziskave javnega mnenja in ankete. Poleg tega predlog zakona prepoveduje objavo raziskav javnega mnenja in anket le v času volilnega molka, saj predlagatelj ne najde utemeljenega razloga, da bi ta prepoved še naprej veljala sedem dni pred dnem glasovanja, kot to določa veljavni zakon.

Predlog zakona zožuje prostor, namenjen lepljenju in nameščanju plakatov zgolj na tista plakatna mesta, ki jih mora vsem organizatorjem volilne kampanje brezplačno zagotoviti lokalna skupnost, pri čemer mora skupna površina plakatnih mest vsakemu organizatorju omogočiti osnovno informiranje volivcev. S tem je predlagatelj sledil ureditvi v nekaterih evropskih državah, kot na primer Franciji.

Financiranje volilne kampanje je eno osrednjih vprašanj, ki lahko, kot navedeno, bistveno vpliva na izid volitev, zato je predlagatelj zasledoval temeljni cilj – preglednost virov financiranja in nadzor nad njimi, še posebej glede na to, da imajo organizatorji volilne kampanje pravico do povračila dela stroškov iz državnega proračuna. Pri tem je predlagatelj sledil tako ugotovitvam računskega sodišča kot priporočilom GRECO. Za razliko od veljavnega zakona, ki se glede financiranja volilne kampanje sklicuje na zakon, ki ureja politične stranke, novela financiranje volilne kampanje izrecno ureja v tem zakonu. Predlog zakona določa vrste prispevkov za volilno kampanjo in zgornjo mejo njihove višine, kar ne velja za prispevke, ki jih za volilno kampanjo nameni politična stranka, če je organizator volilne kampanje. S tem želi predlagatelj doseči večjo preglednost nad viri financiranja volilne kampanje tudi pri organizatorjih volilne kampanje, ki niso politične stranke. Preglednost nad viri financiranja političnih strank in omejitve glede višine donacij je namreč urejena z zakonom, ki ureja politične stranke. Zaradi zagotavljanja preglednosti in učinkovitega nadzora nad financiranjem volilne kampanje, predlog zakona določa tudi podatke, ki jih mora dati donator, pri čemer so pravne osebe dolžne dati podatke ne glede na višino prispevka oziroma posojila, fizične osebe pa le, če višina prispevka oziroma posojila presega trikratno povprečno bruto mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji. Prav tako predlog zakona določa subjekte, ki ne smejo financirati volilne kampanje.

Predlog zakona natančneje določa vrste stroškov volilne kampanje, ki se nanašajo na obdobje volilne kampanje. Novost pa je tudi v opredelitvi dejanj, ki se ne štejejo za stroške volilne kampanje. Med stroške volilne kampanje tako izrecno ne sodijo stroški, nastali zaradi zbiranja podpisov za vložitev kandidature, in stroški, nastali po obdobju volilne kampanje, razen stroški odstranjevanja plakatov. Predlog zakona spreminja vsebino poročila o financiranju volilne kampanje, ki ga je organizator dolžan predložiti državnemu zboru in računskemu sodišču, s čimer želi predlagatelj zagotoviti večjo preglednost, zakonitost izvedbe volilne kampanje in učinkovitejši nadzor nad financiranjem volilne kampanje. V poročilu bo organizator moral navesti podatke o vseh posameznih prispevkih, izdatkih in posojilih in ne zgolj o skupni višini zbranih in porabljenih sredstvih. Izjema bodo prispevki fizičnih oseb, ki jih bo moral organizator volilne kampanje prikazati le v primeru, če bodo presegli trikratno povprečno bruto plačo na delavca zaposlenega v Republiki Sloveniji. Poleg tega predlog zakona določa obvezno objavo teh poročil na spletnih straneh računskega sodišča, kar bo zagotavljalo večjo dostopnost javnosti do poročila, možnost vpogleda in s tem tudi zunanji nadzor nad financiranjem volilne kampanje.

Predlog zakona daje računskemu sodišču večja pooblastila pri opravljanju revizij poročil organizatorjev volilne kampanje. Tako računsko sodišče pri opravljanju revizij ne bo odvisno le od dokumentacije, ki mu jo predloži organizator volilne kampanje, temveč bo lahko zahtevalo listine tudi od bank, v katerih je organizator imel odprt poseben transakcijski račun, izvajalcev storitev in prodajalcev izdelkov, ki so za organizatorja opravili storitev oziroma mu dobavili blago. Prav tako bo računsko sodišče v primeru utemeljenega suma, da organizator volilne kampanje v poročilu ni prikazal vseh podatkov, izvedlo poizvedbe tudi pri drugih osebah. S tem, ko bodo računskemu sodišču dani ustrezni mehanizmi, s katerimi bo lahko opravilo revizijo, bo zagotovljena večja verodostojnost poročil in boljši nadzor nad financiranjem volilne kampanje.

Nadzor nad izvajanjem zakona bosta izvajala Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče, s čimer bo v celoti zagotovljen neodvisni nadzor nad izvajanjem zakona. Predlog zakona tudi odpravlja pomanjkljivosti kazenskih sankcij, določenih v veljavnem zakonu. Določene so nove kazni za prekrške, ki v veljavnem zakonu niso bile sankcionirane, globe za kršitelje pa so bistveno višje.

3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Predlog zakona predvideva razširitev pooblastil Računskemu sodišču Republike Slovenije pri opravljanju revizij, kar pa ne bo bistveno povečalo obsega dela računskega sodišča. Predlog zakona prenaša nadzor nad izvajanjem zakona z Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve na Komisijo za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče Republike Slovenije. Glede na to, da je obseg izvajanja tega zakona omejen na čas izvedbe volitev in da bodo zagrožene kazni odvračale od nezakonitega ravnanja ocenjujemo, da bo mogoče te naloge opraviti z obstoječim kadrom zaposlenih na Računskem sodišču Republike Slovenije in Komisiji za preprečevanje korupcije.

4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditev pravu Evropske unije

Z namenom pregleda ureditve volilne kampanje je bila pripravljena primerjalna analiza področij, ki jih ureja predlog zakona, v nekaterih državah EU. Le malo evropskih držav pa ima volilno kampanjo sistemsko urejeno. Določbe o volilni kampanji so vsebovane v različnih zakonih, od zakona o političnih strankah, zakona o medijih in podobno. Tako na primer volilno kampanjo urejata francoski Volilni zakon in španski Organski zakon 5/1985 o splošnem volilnem sistemu, posebej pa volilno kampanjo ureja britanski Zakon o političnih strankah, volitvah in referendumih.

Francija

Francoski Volilni zakon glede predvolilnih shodov napotuje na uporabo posebnega zakona o svobodi združevanja, glede propagande pa se uporabljajo določbe zakona o svobodi tiska, sicer pa so določbe o volilni kampanji restriktivne. Volilni molk velja sicer samo na dan glasovanja, na dan pred glasovanjem pa je z avdiovizualnimi sredstvi prepovedano razširjati ali naročati razširjanje sporočil, ki imajo naravo volilne kampanje. Občina mora med volilnim obdobjem določiti plakatna mesta tako, da se vsakemu kandidatu oziroma kandidatni listi dodeli enaka površina. Zunaj mest, ki jih določi občina, je v tem obdobju prepovedano nameščati plakate, namenjene volilni kampanji. Tri mesece pred prvim dnem meseca, v katerem bo glasovanje, je prepovedana komercialna volilna propaganda v tiskanih in elektronskih medijih. Kandidati oziroma liste kandidatov financirajo volilno kampanjo preko finančnega pooblaščenca oziroma preko združenja za financiranje volitev. Finančni pooblaščenec ali združenje morata odpreti en sam bančni ali poštni račun, preko katerega opravljata vse finančne operacije, povezane z volilno kampanjo. Z zakonom je za vsake vrste volitev določena najvišja dovoljena poraba sredstev za volilno kampanjo, ki je odvisna tudi od števila volivcev v občini. Nadzor nad porabo opravi Državna komisija za obračun in financiranje volilne kampanje, ki poročilo odda Uradu pri francoski skupščini.

Španija

Španski Organski volilni zakon določa med drugim tudi kampanjo institucionalne narave, s katero oblasti obvestijo državljane o datumu in poteku glasovanja; tako oglaševanje je brezplačno. Za volilno kampanjo pa velja, da je to skupek dovoljenih dejavnosti, ki jih izpeljejo kandidati, politične stranke, zveze, koalicije ali skupine, katerih namen je pridobiti čim več volilnih glasov. Volilna kampanja se začne 38. dan po razpisu volitev, traja 15 dni in se mora končati 24 ur pred dnevom glasovanja. Glede predvolilnih shodov veljajo določbe zakona o pravici do zbiranja in združevanja, pri čemer v času volilne kampanje pristojnost upravnih organov glede priglasitve in izdaje dovoljenja prevzamejo pokrajinske volilne komisije. Mestne oblasti pa morajo omogočiti brezplačno uporabo javnih prostorov in javnih krajev za organizacijo predvolilnih shodov in določiti posebna brezplačna plakatna mesta. Poleg brezplačnih plakatnih prostorov je na voljo tudi plakatiranje komercialne narave. Med volilno kampanjo imajo politične stranke, zveze, koalicije in skupine, ki kandidirajo, pravico do brezplačnega oglaševalskega prostora na javnih televizijah in radijskih postajah, oglaševalski prostor pa se razdeli glede na volilni rezultat na prejšnjih istovrstnih volitvah. Za razdelitev brezplačnega oglaševalskega prostora je pristojna Osrednja volilna komisija. Organski zakon izrecno določa tudi vsebino in izvedbo volilnih raziskav (raziskav javnega mnenja). Izvajalci volilnih raziskav morajo poleg podatkov o tem, kje bodo objavili rezultate, navesti tudi tehnične značilnosti ankete in celoten seznam zastavljenih vprašanj. Za pravilnost objavljenih raziskav skrbi osrednja volilna komisija, ki je pristojna tudi za spremljanje kršitev glede prepovedi objave javnomnenjskih raziskav pet dni pred dnevom glasovanja.

Velika Britanija

Zakon o političnih strankah, volitvah in referendumih v posebnem urniku določa začetek volilne kampanje in velja za registrirane politične stranke, pri čemer ne določa ravnanja organizatorjev volilne kampanje glede plakatiranja oziroma oglaševanja, vsebuje pa izredno restriktivne določbe o financiranju volilne kampanje. Natančno navaja, katera sredstva lahko stranka nameni za volilno kampanjo, kdo jih lahko sprejme in kdo lahko odobri izplačila. Kaznivo je razpolagati s sredstvi za volilno kampanjo pred uradnim začetkom kampanje in po zaključku le-te. Stranke so dolžne posredovati finančna poročila centralni volilni komisiji, pri čemer je potrebno poročilu priložiti tudi vse račune, vse podatke o posojilih ali odloženih plačilih. Če stroški volilne kampanje presežejo 250.000 funtov, mora biti priloženo tudi poročilo ustreznega revizorja. Poročila o stroških volilne kampanje so stranke dolžne predložiti šest mesecev po zaključku volilne kampanje.

5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Predlagana ureditev ne prinaša drugih posledic.

II. BESEDILO ČLENOV:

1. člen

V Zakonu o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07 in 103/07 ZPolS-D) se v 2. členu doda novi drugi odstavek, ki se glasi:

»Od dneva razpisa volitev do začetka volilne kampanje so prepovedane vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona, razen dejanja iz druge in tretje alineje petega odstavka prejšnjega člena, če se ta dejanja uporabljajo, kadar volivci določajo kandidate s podpisovanjem ter so vezani na kraj in čas zbiranja podpisov.«.

Dosedanji odstavki se ustrezno preštevilčijo.

2. člen

V prvem odstavku 4. člena se besedi »Predvolilni shodi niso dovoljeni« nadomestijo z besedilom »Dejanja volilne kampanje niso dovoljena«.

V šestem odstavku se za besedo »člena« črta beseda »lahko«, med besedo »Slovenije« in besedilom »s sklepom nameni« pa se doda besedilo »na zahtevo pobudnika ali predlagatelja«.

3. člen

5. člen se spremeni tako, da se glasi:

»5. člen

Pri objavah raziskav javnega mnenja in anketah o kandidatih in političnih strankah v času volilne kampanje in pri objavah raziskav javnega mnenja in anketah o referendumskem vprašanju je treba zaradi zagotavljanja preglednosti in objektivnega informiranja javnosti navesti naročnika in izvajalca raziskave, čas v katerem je bila opravljena raziskava, način izvedbe raziskave, anketni vzorec in odzivnost anketirancev, vprašalnik oziroma vprašanja in merske napake.

V času volilnega molka ni dovoljena objava raziskav javnega menja in anket o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju.«.

4. člen

V 8. členu se črta drugi odstavek.

V tretjem odstavku se črtata besedi: »in drugega«.

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»V primeru lepljenja in nameščanja plakatov izven plakatnih mest, ki jih določi lokalna skupnost, lahko pristojni organ lokalne skupnosti odredi odstranitev plakatov na stroške organizatorja volilne kampanje in izreče globo v skladu s 33. členom tega zakona. Pritožba zoper odločbo o odstranitvi plakatov ne zadrži njene izvršitve.«.

5. člen

Črta se 9. člen.

6. člen

V prvem odstavku 11. člena se črtata beseda in številka »in 9.«.

7. člen

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

»14. člen

Organizator volilne kampanje lahko pridobiva prispevke za volilno kampanjo od pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov ali posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost in fizičnih oseb. Prispevek za volilno kampanjo je po tem zakonu tudi vsaka brezplačna storitev za organizatorja volilne kampanje, prevzem obveznosti oziroma opravljanje storitev za organizatorja volilne kampanje ali prodaja izdelkov organizatorju volilne kampanje pod pogoji, ki organizatorja volilne kampanje postavljajo v ugodnejši položaj kot druge uporabnike storitev pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov ali posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost in fizičnih oseb oziroma kupce izdelkov teh oseb. Kot prispevek za organizatorja volilne kampanje se ne šteje prostovoljno delo fizične osebe, opravljeno za organizatorja volilne kampanje, če fizična oseba ni dolžna izdati računa.

Prispevki iz prejšnjega odstavka, razen prispevkov politične stranke, kadar je organizator volilne kampanje, v skupnem znesku ne smejo presegati desetkratne povprečne bruto mesečne plače na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto.

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ali fizična oseba, ki opravi storitev za organizatorja volilne kampanje ali mu proda izdelek, mora organizatorju volilne kampanje izstaviti račun, ne glede na to, ali je storitev opravljena ali izdelek dan brezplačno.

Če prispevki iz prvega odstavka tega člena ali posojila iz 16. člena tega zakona, dani organizatorju volilne kampanje, presegajo trikratno povprečno bruto mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto, morajo biti v poročilu iz 18. in 19. člena tega zakona zaradi zagotavljanja preglednosti in učinkovitega nadzora glede poročanja o porabi sredstev navedeni podatki o imenu, priimku in naslovu fizične osebe ter višina zneska, ki ga je fizična oseba prispevala oziroma posodila.

Če prispevke iz prvega odstavka tega člena ali posojila iz 16. člena tega zakona organizatorju volilne kampanje da pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, morajo biti v poročilu iz 18. in 19. člena tega zakona zaradi zagotavljanja preglednosti in učinkovitega nadzora glede poročanja o porabi sredstev navedeni podatki o firmi in sedežu pravne osebe oziroma ime, priimek in naslov fizične osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in naziv njegove firme, ki je dala prispevek oziroma posojilo, ne glede na višino prispevka oziroma posojila.

Državni organi, organi samoupravne lokalne skupnosti, pravne osebe javnega prava, humanitarne organizacije, verske skupnosti, javna podjetja, kot jih določa zakon, ki ureja preglednost finančnih odnosov, gospodarske družbe, v katerih ima država ali samoupravna lokalna skupnost več kot 25% delež v kapitalu, in družbe, v katerih imajo te družbe večinski delež, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe ne smejo financirati volilne kampanje, organizator volilne kampanje pa ne sme pridobivati prispevkov od teh subjektov.

Organizator volilne kampanje ne sme pridobivati sredstev za volilno kampanjo iz tujine, razen za volitve v Evropski parlament, ko lahko pridobiva sredstva za volilno kampanjo iz prispevkov državljanov držav članic Evropske unije in pravnih oseb zasebnega prava iz teh držav pod pogoji in na način, ki veljajo za domače pravne in fizične osebe.«.

8. člen

V 15. členu se v drugem odstavku dodata nova 6. in 7. točka, ki se glasita:

»6. stroški svetovanja za načrtovanje strategije ali posamičnih elementov volilne kampanje in njihove rabe ter volilne taktike,

7. stroški najema prostorov, telefona, elektrike in drugi obratovalni stroški, povezani z delovanjem organizatorja volilne kampanje za obdobje iz prvega odstavka 2. člena tega zakona, če je ta fizična oseba,«.

Dosedanja 6. točka se črta.

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Stroški iz 2. točke prejšnjega odstavka ne smejo preseči 20 odstotkov vseh stroškov iz 23. člena tega zakona.«

Za dosedanjim šestim odstavkom se dodata nov sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:

»Če ima politična stranka, ki je organizator volilne kampanje, organizirane notranje organizacijske enote kot to določa zakon, ki ureja politične stranke, se za stroške volilne kampanje štejejo tudi stroški, nastali za dejanja volilne kampanje teh enot.

Med stroške volilne kampanje se ne štejejo stroški zbiranja podpisov vključno z dejanji, dovoljenimi v drugem odstavku 2. člena tega zakona, ki se uporabljajo za vložitev kandidature kandidata ali liste kandidatov in stroški, nastali po obdobju volilne kampanje, razen stroškov odstranjevanja plakatov.«.

9. člen

18. člen se spremeni tako, da se glasi:

»18. člen

Organizator volilne kampanje za volitve v državni zbor, Evropski parlament, predsednika republike ali za referendum na državni ravni je dolžan predložiti državnemu zboru in računskemu sodišču poročilo o financiranju volilne oziroma referendumske kampanje najkasneje v 15 dneh po zaprtju posebnega transakcijskega računa. Zaradi zagotavljanja preglednosti, zakonitosti izvedbe in učinkovitosti nadzora je dolžan v poročilu poročati o:

skupni višini zbranih in porabljenih sredstev za volilno kampanjo,
vseh posameznih prispevkih, ki jih organizatorju volilne kampanje da pravna oseba ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ne glede na njihovo višino, in podatke o vseh prispevkih fizičnih oseb, ki presegajo trikratno povprečno bruto mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto,
vseh posameznih izdatkih, ki jih organizator volilne kampanje nameni za financiranje volilne kampanje, vključno z navedbo zneska, ne glede na njegovo višino, skupaj z namenom in izvajalca storitve oziroma prodajalca izdelka,
vseh posojilih, ki so odobrena organizatorju volilne kampanje, vključno z navedbo posojilodajalca,
vseh odloženih plačilih organizatorju volilne kampanje, vključno z navedbo pravne ali fizične osebe, ki je odobrila odlog plačila.

Čas odloga plačila iz 5. točke prejšnjega odstavka ne sme biti daljši od 90 dni od opravljene storitve ali dobave blaga. Za odložena plačila se štejejo vsa plačila, za katere je rok zapadlosti kasneje kot 30 dni po opravljeni storitvi ali dobavi blaga.«.

10. člen

V 20. členu se za besedo »finance,« doda besedilo »na predlog računskega sodišča,«, pika na koncu stavka se nadomesti z vejico, za katero se doda besedi »in prilog.«.

11. člen

V 21. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:

»Poročila in podatki iz prejšnjega odstavka se objavijo na spletnih straneh Računskega sodišča Republike Slovenije.«.

12. člen

V 22. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:

»V primeru, da računsko sodišče z revizijo ugotovi večji presežek zbranih sredstev, kot jih je organizator volilne kampanje iz prejšnjega odstavka prikazal v poročilu, mora organizator volilne kampanje razliko presežka nakazati v humanitarne namene s svojega osebnega računa v 30 dneh od objave revizijskega poročila na spletnih straneh državnega zbora in o tem poročati računskemu sodišču in državnemu zboru.«.

13. člen

V 23. členu se v prvem, drugem in četrtem odstavku število »0,40« nadomesti s številom »0,60«.

V tretjem in petem odstavku se število »0,25« nadomesti s številom »0,35«, število »0,15« pa s številom »0,20«.

V šestem odstavku se število »0,25« nadomesti s številom »0,35«.

14. člen

V 27. členu se besedi »v glasilu« nadomestita z besedami »na spletnih straneh«.

15. člen

Četrti odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Organizator volilne kampanje, Banka Slovenije in poslovne banke, v katerih so organizatorji volilne kampanje odprli posebne transakcijske račune, izvajalci storitev in prodajalci izdelkov, ki so opravili storitve oziroma dobavili blago organizatorju volilne kampanje, so dolžne računskemu sodišču na zahtevo predložiti listine, ki so potrebne za izvedbo revizije, ter omogočiti vpogled v svoje poslovne knjige in evidence. V primeru, da računsko sodišče utemeljeno sumi, da organizator volilne kampanje v poročilu iz 18. in 19. člena ni prikazal vseh podatkov, lahko v skladu s svojimi pooblastili opravi poizvedbe tudi pri drugih osebah.«.

16. člen

Drugi odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Predsednik računskega sodišča lahko zahteva, da organizator volilne kampanje v primernem roku, kateri ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, dopolni poročilo, če ni sestavljeno v skladu z 18. in 19. členom tega zakona.«.

Dodata se nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

»Ko je poročilo računskega sodišča dokončno, se objavi na spletnih straneh računskega sodišča in državnega zbora.

Dokončno poročilo računskega sodišča obravnava pristojno delovno telo državnega zbora.«.

17. člen

V prvem odstavku 32. člena se besedilo »800 do 1200« nadomesti z besedilom »15.000 do 20.000«.

V drugem odstavku se besedilo »150 do 300« nadomesti z besedilom »3.500 do 4.000«.

V tretjem odstavku se besedilo »120 do 200« nadomesti z besedilom »800 do 1.200«.

Dodata se nov četrti in peti odstavek, ki se glasita:

»Z globo od 15.000 do 20.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

Z globo od 3.500 do 4.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

18. člen

Za 32. členom se doda nov 32. a člen, ki se glasi:

»32. a

Z globo od 35.000 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom 2. člena tega zakona.

Z globo od 3.500 do 4.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

19. člen

V prvem odstavku 33. člena se besedilo »700 do 1.000« nadomesti z besedilom »3.000 do 4.000«, v prvi alineji pa se črta besedilo »in 9.«.

V drugem in tretjem odstavku se besedilo »150 do 200« nadomesti z besedilom »4.00 do 1.200«.

V tretjem odstavku se črta besedilo »in 9.«

V četrtem odstavku se besedilo »1.000 do 2.000« nadomesti z besedilom »3.500 do 4.000«.

20. člen

V 34. členu se besedilo »350 do 650« nadomesti z besedilom »3.500 do 4.000«, v prvi alineji se za besedo »mnenja« doda besedi »in anketo«, v drugi alineji pa se besedilo »v obdobju sedem dni pred dnem glasovanja« nadomesti z besedilom »in anketo v času volilnega molka« ter v tretji alineji pika nadomesti z vejico in doda četrto alinejo, ki se glasi: »ravna v nasprotju z drugim odstavkom 2. člena.«.

21. člen

V 35. členu se v prvem odstavku besedilo »1.500 do 2.000« nadomesti z besedilom »35.000 do 40.000«, v prvi alineji se črta besedi »drugim odstavkom«, v drugi alineji pa se črka »s« nadomesti s črko »z« in za njo doda besedilo »drugim odstavkom 2. člena in«.

V drugem odstavku se besedilo »150 do 200« nadomesti z besedilom »3.500 do 4.000«.

22. člen

V 38. členu se v prvem odstavku besedilo »10.000 do 15.000« nadomesti z besedilom »35.000 do 40.000«

V drugem odstavku se besedilo »1.500 do 2.000 nadomesti z besedilom »3.500 do 4.000«

23. člen

Za 38. členom se doda nov 38. a in 38. b člen, ki se glasita:

»38. a člen

Z globo od 35.000 do 40.000 eurov se kaznuje organizator volilne kampanje - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki;

- pridobi od iste pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali fizične osebe sredstva, ki presegajo desetkratno povprečno mesečno plačo na delavca v republiki Sloveniji po podatkih statističnega urada republike Slovenije za preteklo leto (drugi odstavek 14. člena),

- pridobi prispevke iz nedovoljenih virov (šesti odstavek 14. člena),

- na zahtevo računskega sodišča ne predloži listin, ki so potrebne za izvedbo revizije ter ne omogoči vpogled v svoje poslovne knjige in evidence (drugi odstavek 29. člena),

- na zahtevo in v roku računskega sodišča, ne predloži dopolnitev poročila (drugi odstavek 30. člena).

Z globo od 3.500 do 4.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba organizatorja, ki stori prekršek iz prejšnjega člena.

Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje organizator volilne kampanje – posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

38. b

Z globo od 10.000 do 15.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:

- ravna v nasprotju z drugim, tretjim, petim in šestim odstavkom 14. člena,

- na zahtevo računskega sodišča ne predloži listin ali ne dovoli vpogleda v svoje poslovne knjig (četrti odstavek 29. člena).

Z globo od 1.500 do 2.000 se kaznuje odgovorno osebo pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 3.500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa, organa lokalne skupnosti, javnega zavoda ali druge osebe javnega prava, ki ravna v nasprotju z šestim odstavkom 14. člena.

Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 14. člena.«.

24. člen

V 39. členu se v prvem odstavku besedilo »7.000 do 10.000« nadomesti z besedilom »35.000 do 40.000«.

V drugem odstavku se besedilo »3.500 do 10.000« nadomesti z besedilom »35.000 do 40.000«.

V tretjem odstavku se besedilo »3.500 do 10.000« nadomesti z besedilom »10.00 do 15.000«.

V četrtem odstavku se besedilo »700 do 1.000« nadomesti z besedilom »3.500 do 4.000«.

25. člen

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

»40. člen

»Za izvajanje in nadzor nad izvajanjem določb tega zakona je pristojna Komisija za preprečevanje korupcije, razen v primerih iz 14., 16., 18., 19., 22., 23., 29. in 30. člena tega zakona, ko je pristojno računsko sodišče.

Komisija za preprečevanje korupcije lahko izreka globe za prekrške po tem zakonu v okviru razpona, predpisanega s tem zakonom, pri čemer lahko za prekrške v hitrem postopku izreče globe tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.

Ne glede na določbo zakona, ki ureja prekrške, o prekrških iz členov, navedenih v prvem odstavku tega člena, odloča sodišče. Obdolžilni predlog vloži računsko sodišče, za odločanje o prekršku pa je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.«.

26. člen

VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

Minister, pristojen za finance, na predlog Računskega sodišča Republike Slovenije izda predpis iz 20. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu

S predlagano spremembo želi predlagatelj omejiti izvajanje dejanj volilne kampanje na zakonsko določeno 30 dnevno obdobje ter na ta način preprečiti prezgoden začetek volilne kampanje, ki se je v preteklosti dogajala pod pretvezo različnih oglaševanj strank kot na primer: obeleževanje posameznih dogodkov, prireditev ipd. Iz tega razloga so od dneva razpisa volitev do začetka volilne kampanje (30 dni pred dnem glasovanja) prepovedane vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, kar pa v nobenem primeru ne omejuje političnih strank pri njihovem opredeljevanju do posameznih aktualnih problemov, dogodkov in dejavnostih, ki jih običajno opravljajo. Glede na to, da pozitivna zakonodaja določa, da je mogoče kandidaturo vložiti tudi s podporo volivcev, pa prepoved ne velja za primere, ko volivci določajo kandidate s podpisovanjem. Zbiranje podpisov je časovno omejeno na obdobje, ko začnejo teči volilna opravila (običajno 60 dni pred razpisom volitev) do dneva, določenega za predložitev kandidatur (običajno 25 dni pred dnem glasovanja). Da bi se kandidati lahko predstavili volivcem, je potrebno dovoliti njihovo predstavljanje, ki pa mora biti omejeno tako krajevno kot tudi časovno. Iz tega razloga je v teh primerih dovoljeno plakatiranje in organiziranje javnih shodov tudi v času siceršnje prepovedi izvajanja volilne kampanje.

K 2. členu

Sprememba tega člena je potrebna zaradi uskladitve zakona z odločbo ustavnega sodišča, s katero bodo Državnemu svetu Republike Slovenije, kadar bo ta pobudnik oziroma predlagatelj referenduma, zagotovljena primerna sredstva za njegovo aktivno sodelovanje v referendumski kampanji. S spremembo bo tako sredstva Vlada Republike Slovenije morala zagotoviti. Sprememba pa se nanaša tudi na prepoved vseh dejanj volilne kampanje in ne zgolj predvolilnih shodov v prostorih, ki so po svoji naravi primarno namenjeni drugim dejavnostim (prostori državnih organov, verskih skupnosti ipd.).

K 3. členu

S spremembo tega člena se dopolnjuje podatke, ki jih je potrebno navesti pri objavah raziskav javnega mnenja in anketah in sicer tudi s podatki o času, v katerem je bila opravljena raziskava, načinu izvedbe raziskave, anketnem vzorcu in odzivnosti anketirancev, vprašalniku oziroma vprašanjih in merskih napakah, s čimer želi predlagatelj zagotoviti večjo objektivnost informiranja javnosti in preprečiti manipulacije z rezultati raziskav javnega mnenja in rezultati anket. Poleg tega se s spremembo člena odpravlja prepoved objavljanja raziskav javnega mnenja in anket sedem dni pred dnem glasovanja. Prepoved objave bo veljala le v času volilnega molka.

K 4. členu

S črtanjem drugega odstavka 8. člena bo lepljenje in nameščanje plakatov z oglaševalskimi vsebinami za volilno kampanjo dovoljeno zgolj na plakatnih mestih, ki jih bo določila lokalna skupnost. Plakatna mesta bodo brezplačna, lokalna skupnost pa mora vsem organizatorjem volilne kampanje zagotoviti enakopravnost pri lepljenju in nameščanju plakatov na teh mestih, pri čemer morata število in skupna površina dodeljenega prostora omogočiti njegovo osnovno informiranje volivcev. Hkrati s to spremembo pa je bistveno zvišana tudi globa, ki bo za prekršek doletela odgovorno osebo lokalne skupnosti, ki ne bo zagotovila enakopravnosti pri lepljenju in nameščanju plakatov. S to spremembo nameščanje plakatov ne bo več odvisno od različnih finančnih zmožnosti nakupa dodatnih plakatnih mest posameznih organizatorjev volilne kampanje, temveč bodo vsem zagotovljeni enaki pogoji. To bo vplivalo na dejstvo, da bodo v volilni kampanji večji pomen dobile druge oblike predstavljanja kandidatov, kot na primer predstavitve na javnih shodih, predstavitve kandidatov na terenu in podobno. S to spremembo bodo večji pomen dobili tudi vsebinski programi kandidatov. Da bi se preprečilo lepljenje izven določenih plakatnih mest, je s spremembo četrtega odstavka pristojnemu organu lokalne skupnosti dano pooblastilo, da odredi odstranitev nepravilno nalepljenih plakatov in izreče globo.

K. 5. členu

Črtanje 9. člena je posledica omejitve plakatiranja zgolj na tista mesta, ki jih bo določila lokalna skupnost. S črtanjem tega člena tako ne bo dovoljeno plakatiranje na reklamnih tablah, na objektih ali zemljiščih, ki so v privatni lasti.

K 6. členu

Sprememba 11. člena je posledica omejitve plakatiranja zgolj na mesta, ki jih določi lokalna skupnost.

K 7. členu

S spremembo 14. člena bo financiranje volilne kampanje urejeno posebej v tem zakonu, ločeno od financiranja političnih strank, s čimer želi predlagatelj doseči večjo preglednost virov financiranja volilne kampanje. Organizator volilne kampanje lahko pridobiva prispevke ali posojila za volilno kampanjo od pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in fizičnih oseb. Določeno je, kaj se šteje kot prispevek za volilno kampanjo in višina skupnega zneska, ki ga lahko za volilni kampanjo nameni posamezna pravna oseba, samostojni podjetnik ali fizična oseba. Višina skupnega zneska ne sme presegati desetkratne povprečne bruto mesečne plače na delavca v Republiki Sloveniji, kar pa ne velja za politične stranke. Namreč financiranje političnih strank ureja Zakon o političnih strankah, ki glede prispevkov posameznih donatorjev določa enako omejitev. Zaradi večje transparentnosti in učinkovitejšega nadzora financiranja volilne kampanje je vsak, ki organizatorju volilne kampanje nameni prispevek ali posojilo, dolžan poleg navedbe zneska prispevka oziroma posojila, dati tudi osnovne podatke o firmi oziroma podatke o fizični osebi. Pri navajanju teh podatkov pa je glede na višino prispevkov oziroma posojil razlika med pravnimi osebami, samostojnimi podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki morajo dati osnovno podatke ne glede na višino prispevka, in fizičnimi osebami, ki morajo dati podatke le v primeru, če njihov prispevek oziroma posojilo presega trikratno povprečno bruto mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji. Volilne kampanje pa ne smejo financirati državni organi, organi samoupravne lokalne skupnosti, pravne osebe javnega prava, humanitarne organizacije, verske skupnosti, javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima država ali samoupravna lokalna skupnost več kot 25 odstotni delež v kapitalu oziroma večinski delež, za kar so predvidene kazni tako za organizatorja volilne kampanje kot za tistega, ki bi dal prispevek ali posojilo. Prav tako je prepovedano financiranje volilne kampanje iz tujine, kar pa ne velja za volitve v evropski parlament.

K. 8. členu

S spremembo tega člena se natančneje določa, kaj se in kaj se ne šteje med stroške volilne kampanje, s čimer želi predlagatelj odpraviti številne nejasnosti, ki se običajno pojavljajo pri prikazovanju stroškov volilne kampanje in posledično vplivajo na delno povračilo stroškov, ki jih je imel organizator volilne kampanje. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in predlogov računskega sodišča so med stroške dodani stroški svetovanja za načrtovanje strategije ali posamičnih elementov volilne kampanje in njihove rabe ter volilne taktike in stroški najema prostorov, elektrike in obratovalni stroški, povezani z delovanjem organizatorja volilne kampanje, če je ta fizična oseba. Slednje pa ne velja za politične stranke, saj te že imajo svoje poslovne prostore, v katerih opravljajo svojo dejavnost, med katere sodijo tudi priprave na volitve in sama izvedba volilne kampanje. Zaradi taksativno naštetih stroškov volilne kampanje je natančno določeno tudi, kaj se ne šteje kot strošek volilne kampanje. Tako se za strošek volilne kampanje ne štejejo stroški zbiranja podpisov za vložitev kandidature in stroški, nastali po obdobju volilne kampanje (na primer javna prireditev po končanem glasovanju ipd.), razen stroškov odstranjevanja plakatov, ki jih je organizator volilne kampanje dolžan odstraniti v 15 dneh po glasovanju. Zaradi sprememb določb, ki se nanašajo na plakatiranje, je potrebno omejiti tudi stroške za oblikovanje in objavljanje predvolilnih oglaševalskih vsebin v medijih, ki ne bodo smeli preseči 20 odstotkov stroškov, ki jih organizator volilne kampanje lahko porabi za posamezno kampanjo.

K 9. členu

S spremembo 18. člena se spreminja vsebina poročila o financiranju volilne kampanje, ki bo od organizatorja volilne kampanje zahtevala podrobnejše podatke o vseh prejemkih in izdatkih za volilno kampanjo, vključno s posojili. Tako bo moral organizator volilne kampanje v poročilu prikazati vsak prispevek, dobljen od pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ne glede na njegovo višino. Prispevke fizičnih oseb pa bo moral organizator v poročilu prikazati le, če bo prispevek presegal trikratno povprečno bruto mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji, kar določa že sedanji zakon. V poročilu bodo morali biti podrobneje prikazani tudi vsi izdatki ne glede na njihovo višino, pri čemer bo moral organizator navesti tudi namen izdatka in izvajalca storitve oziroma prodajalca izdelka. Ta sprememba zagotovavlja večjo preglednost in učinkovitejši nadzor nad financiranjem volilne kampanje, kar je tudi poglavitni cilj predlaganih sprememb zakona.

K 10. členu

S spremembo tega člena je v pripravo vsebine in oblike poročil o financiranju volilne kampanje vključeno računsko sodišče, ki je skladno z zakonom tudi pristojno za revizijo teh poročil. Poleg tega bo sprememba omogočila določitev prilog, ki so sestavni del poročila.

K 11. členu

V 21. členu se doda nov odstavek, v katerem se določa mesto objave poročil o financiranju volilne kampanje. Vsa poročila bodo tako objavljena na spletnih straneh Računskega sodišča Republike Slovenije. S tem želi predlagatelj zagotoviti večjo dostopnost do poročil in s tem tudi zunanji nadzor javnosti nad financiranjem volilne kampanje.

K 12 členu

Organizator volilne kampanje, ki ni politična stranka, presežek zbranih sredstev pred zaprtjem posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo nameniti za humanitarne namene. Katere presežke prihodkov je dolžna nameniti v humanitarne namene politična stranka, pa je določeno v Zakonu o političnih strankah. Glede na to, da računsko sodišče opravi revizijo po zaprtju transakcijskega računa, je potrebno zakonsko urediti primere, ko računsko sodišče pri reviziji poročila o financiranju volilne kampanje ugotovi, da so v poročili bili neupravičeno prikazani posamezni stroški, zaradi česa je nastal tudi večji presežek zbranih sredstev, kot ga je prikazal in za humanitarne namene nakazal organizator volilne kampanje. Z dopolnitvijo tega člena je tako odpravljena pravna praznina in urejen način nakazila razlike presežka zbranih sredstev, ki jih mora organizator v 30 dneh po objavi revizijskega poročila nakazati s svojega računa in o tem poročati računskemu sodišču in državnemu zboru.

K 13. členu

V 23. členu je določena dovoljena poraba za posameznega organizatorja glede na število volilnih upravičencev v državi oziroma volilni enoti in volilnem okraju, za lokalne volitev pa tudi v občini. Sprememba pomeni dvig višine stroškov, ki jih je dovoljeno porabiti za posamezne volitve za 50 odstotkov, pri čemer se višina delnega povračila stroškov volilne kampanje, do katere so upravičeni organizatorji, ne spreminja. Predlagatelj meni, da bo večja dovoljena porabe sredstev pozitivno vplivala na prikaz vseh izdatkov za volilno kampanjo.

K 14. členu

S spremembo se bo dokončno poročilo računskega sodišča objavilo na spletnih straneh državnega zbora in ne več v glasilu državnega zbora, kar bo poleg lažje dostopnosti javnosti do teh poročil pomenilo tudi določen prihranek za državni proračun.

K 15. členu

S spremembo četrtega odstavka 29. člena bo računsko sodišče lahko pri opravljanju revizije poročil o financiranju volilne kampanje zahtevalo predložitev listin ne le od organizatorja volilne kampanje, Banke Slovenije in poslovnih bank, v katerih so organizatorji odprli posebne transakcijske račune, temveč tudi od izvajalcev storitev in prodajalcev izdelkov, ki so opravili storitve oziroma dobavili blago organizatorju volilne kampanje. Poleg tega bo lahko računsko sodišče opravilo poizvedbe tudi pri drugih osebah, če bo obstajal utemeljen sum, da organizator v poročilu ni prikazal vseh podatkov. S to spremembo želi predlagatelj zagotoviti mehanizme za učinkovitejši nadzor nad financiranjem volilne kampanje.

K 16. členu

Dopolnitev 30. člena daje predsedniku računskega sodišča pooblastilo, da v določenem roku zahteva od organizatorja volilne kampanje dopolnitev poročila o financiranju volilne kampanje. Dokončno poročilo bo objavljeno na spletnih straneh računskega sodišča in državnega zbora in ne več v glasilu državnega zbor. Zaradi večje dostopnosti javnosti in večjega nadzora nad financiranjem volilne kampanje bo dokončno poročilo obravnavalo tud pristojno delovno telo državnega zbora.

K členom od 17 do 24

Predlog zakona dviguje kazni za posamezne vrste prekrškov in določa nekatere nove prekrške, ki so posledica sprememb zakona oziroma v veljavnem zakonu niso bili predpisani. S tem želi predlagatelj doseči preventivni učinek zakona in zagotoviti spoštovanje določb zakona, kar je bistvenega pomena za zakonitost izvedbe volilne kampanje.

K 25. členu

S spremembo 40. člena se nadzor nad izvajanjem zakona prenaša z Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve na Komisijo za preprečevanje korupcije in računsko sodišče, pri čemer so jasno razmejene pristojnosti nadzora obeh organov. Komisija za preprečevanje korupcije lahko izreka tudi globe, kar pa ne velja za računsko sodišče. Z vidika ustavnega položaja in funkcije računskega sodišča je primerneje, da o s strani računskega sodišča ugotovljenih nepravilnostih, ki jih je mogoče okvalificirati kot prekrške, neposredno odloča pristojno sodišče. Zaradi zagotovitve zakonitosti izvedbe financiranja volilne kampanje je tudi primerno, da o tem odloča le eno sodišče – okrožno sodišče v Ljubljani.

IV. besedilo členov, ki se spreminjajo

2. člen

Volilna kampanja se lahko začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja.

Ko se predsedniku državnega zbora predloži pobuda za zbiranje podpisov državljank in državljanov za izvedbo referenduma, se lahko organizira posebno obveščanje javnosti o zbiranju podpisov. Posebno obveščanje javnosti poteka od dneva začetka do dneva zaključka zbiranja podpisov in ga lahko organizira predlagatelj.

Predsednik državnega zbora na ustrezen način zagotovi obvestilo javnosti o začetku roka za zbiranje podpisov. Radiotelevizija Slovenija mora zagotoviti brezplačno objavo tega obvestila.

Posebno obveščanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena se za referendumsko kampanjo na lokalni ravni opravi na krajevno običajen način.

4. člen

Predvolilni shodi niso dovoljeni v prostorih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov in drugih oseb javnega prava ter v prostorih verskih skupnosti, razen kadar je verska skupnost organizator referendumske kampanje. Volilne kampanje ni dovoljeno financirati s proračunskimi, razen s sredstvi, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja politične stranke, iz proračuna dobijo politične stranke.

Kadar so organizatorji referendumske kampanje organizacije sindikata ali svetov delavcev, imajo za pojasnjevanje svojih stališč članom pravico uporabljati ustrezne prostore v gospodarskih družbah in zavodih, v skladu s kolektivno pogodbo ali internimi akti, ki zagotavljajo sindikalno delovanje.

Izjemoma je dovoljeno organizirati predvolilne shode v prostorih iz prvega odstavka tega člena, če v kraju ni na voljo nobene druge zgradbe z dvorano, v kateri bi bilo mogoče zbrati večje število ljudi.

Prepoved iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za organizacijo predvolilnih shodov v tistih prostorih, ki so namenjeni predvsem javnim prireditvam.

V primeru iz tretjega in četrtega odstavka tega člena morajo biti prostori na voljo vsem organizatorjem volilne kampanje pod enakimi pogoji. Pogoje mora objaviti lastnik ali upravljavec prostorov najpozneje 60 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko Vlada Republike Slovenije s sklepom nameni sredstva za referendumsko kampanjo, kadar je pobudnik ali predlagatelj referenduma proračunski uporabnik. Sredstva, ki jih Vlada Republike Slovenije nameni za referendumsko kampanjo, ne smejo presegati 25% dopustne višine stroškov iz šestega odstavka 23. člena tega zakona.

Kadar je organizator referendumske kampanje lokalna skupnost, lahko nameni sredstva za referendumsko kampanjo največ v višini 25% dopustne višine stroškov iz šestega odstavka 23. člena tega zakona.

5. člen

Pri objavah raziskav javnega mnenja o kandidatih in političnih strankah v času volilne kampanje in pri objavah raziskav javnega mnenja o referendumskem vprašanju je treba navesti izvajalca, metodologijo in naročnika raziskave.

Sedem dni pred dnem glasovanja ni dovoljena objava raziskav javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju.

8. člen

Lepljenje in nameščanje plakatov z oglaševalskimi vsebinami za volilno kampanjo (v nadaljnjem besedilu: plakati) je dovoljeno na plakatnih mestih, ki jih določi lokalna skupnost. Lokalna skupnost mora brezplačno, tudi brez plačila komunalne takse, zagotoviti vsem organizatorjem volilne kampanje enakopravnost pri lepljenju in nameščanju plakatov na teh plakatnih mestih, katerih število in skupna površina morata posameznemu organizatorju volilne kampanje omogočati vsaj osnovno informiranje volivcev v lokalni skupnosti o listi kandidatov ali kandidatu oziroma o referendumskem vprašanju.

Lokalna skupnost lahko določi tudi dodatna plakatna mesta, ki so organizatorjem volilne kampanje na razpolago le pod določenimi pogoji in proti plačilu.

Lokalna skupnost mora najkasneje 60 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu javno objaviti pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest iz prvega in drugega odstavka tega člena.

Za odstranjevanje plakatov, nameščenih ali nalepljenih v nasprotju z določbami tega člena, je pristojna komunalna služba lokalne skupnosti, ki plakate odstrani na stroške organizatorja volilne kampanje.

9. člen

Plakatiranje zunaj plakatnih mest iz 8. člena tega zakona je dovoljeno s soglasjem lastnika oziroma upravljavca reklamnih tabel, stavb, drugih objektov ali zemljišč.

Kadar organizator volilne kampanje plakatira zunaj plakatnih mest brez soglasja iz prejšnjega odstavka, lastnik oziroma upravljavec sam odstrani plakate na stroške organizatorja ali pozove organizatorja, da plakate nemudoma odstrani. Če organizator v treh dneh od prejema poziva plakatov ne odstrani, lastnik oziroma upravljavec odstrani plakate na stroške organizatorja.

Za nameščanje plakatov iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno predpisovati posebnega dovoljenja in zaračunavati komunalne takse.

11. člen

Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate in druge oglaševalske vsebine s plakatnih mest iz 8. in 9. člena tega zakona.

Inšpekcija lokalne skupnosti ali redarstvena služba lokalne skupnosti lahko po poteku roka iz prejšnjega odstavka odredi odstranitev plakatov na stroške organizatorja volilne kampanje in izreče globo v skladu s 33. členom tega zakona. Pritožba zoper odločbo o odstranitvi plakatov ne zadrži njene izvršitve.

14. člen

Za financiranje volilne kampanje se uporabljajo določbe zakona, ki ureja financiranje političnih strank, če ta zakon ne določa drugače.

Ne glede na zakon, ki ureja politične stranke, lahko organizator volilne kampanje za volitve v Evropski parlament pridobiva sredstva za volilno kampanjo iz prispevkov državljanov držav članic Evropske unije in pravnih oseb zasebnega prava iz teh držav pod pogoji in na način, ki veljajo za domače pravne in fizične osebe.

15. člen

Stroški volilne kampanje so stroški, ki so potrebni za izvedbo volilne kampanje za posamezno kandidatno listo ali posameznega kandidata ali za izvedbo referenduma.

Stroški volilne kampanje so:

1. stroški oblikovanja, tiskanja, razobešanja in odstranjevanja plakatov,

2. stroški oblikovanja in objavljanja predvolilnih oglaševalskih vsebin v medijih,

3. stroški organizacije in izvedbe predvolilnih shodov,

4. stroški oblikovanja, tiskanja, reprodukcije in razpošiljanja predvolilnega materiala iz 7. člena tega zakona,

5. stroški odprtja, vodenja in zaprtja posebnega transakcijskega računa,

6. drugi sorodni stroški, ki so nastali izključno zaradi dejanj volilne kampanje.

Če izvajalec storitve ali prodajalec izdelka odobri organizatorju volilne kampanje popust ali oprostitev plačila, se kot strošek volilne kampanje upošteva znesek, ki ga izvajalec storitve ali prodajalec zaračunava za isto ali podobno storitev ali stvar drugim naročnikom oziroma kupcem.

Izvajalec storitve ali prodajalec mora v primeru iz prejšnjega odstavka na računu, ki ga izstavi organizatorju volilne kampanje, navesti višino popusta oziroma navedbo, da pristaja na oprostitev plačila v celoti.

Določbi tretjega in četrtega odstavka tega člena ne veljata za storitve, ki jih izvaja fizična oseba brezplačno in se za to ne izstavlja računov.

Za stroške volilne kampanje se štejejo vsi stroški iz tega člena, ne glede na to, kdaj so nastali, kdaj so bili plačani in kdaj so bili sklenjeni posli v zvezi s posameznimi dejanji volilne kampanje, če se stroški in posli nanašajo na obdobje iz 2. člena tega zakona.

18. člen

Najkasneje v 15 dneh po zaprtju posebnega transakcijskega računa je organizator volilne kampanje za volitve v državni zbor, Evropski parlament, predsednika republike ali za referendum na državni ravni, dolžan predložiti državnemu zboru in računskemu sodišču poročilo o:

1. skupni višini zbranih in porabljenih sredstev za volilno kampanjo,

2. podatkih o vseh prispevkih organizatorju volilne kampanje, ki na dan glasovanja presegajo trikratno povprečno bruto mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto, za zagotovitev transparentnosti volilne kampanje,

3. vseh posojilih, ki so odobrena organizatorju volilne kampanje, če višina odobrenega posojila presega znesek iz prejšnje točke, vključno z navedbo posojilodajalca,

4. vseh odloženih plačilih organizatorju volilne kampanje, če višina odloženega plačila presega znesek iz 2. točke tega odstavka, vključno z navedbo pravne ali fizične osebe, ki je odobrila odlog plačila.

Prispevki iz 2. točke prejšnjega odstavka se ne vštevajo v sredstva, ki jih pravne ali fizične osebe namenijo za financiranje politične stranke, v skladu z določbami zakona, ki ureja financiranje političnih strank.

Čas odloga plačila iz 4. točke prvega odstavka tega člena ne sme biti daljši od 90 dni od opravljene storitve ali dobave blaga. Za odložena plačila se štejejo vsa plačila, ki se izvedejo kasneje kot 30 dni po opravljeni storitvi ali dobavi blaga.

20. člen

Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, podrobneje določi vsebino in obrazce poročil iz 18. in 19. člena tega zakona.

21. člen

Poročila in podatki iz 18. in 19. člena tega zakona zaradi zagotavljanja transparentnosti volilne kampanje postanejo javni, ko se predložijo državnemu zboru oziroma predstavniškemu organu lokalne skupnosti ali računskemu sodišču.

22. člen

Organizator volilne kampanje, ki ni politična stranka, mora morebitni presežek zbranih sredstev najkasneje ob zaprtju transakcijskega računa nameniti v humanitarne namene, kot so določeni v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije.

23. člen

Stroški volilne kampanje za volitve v državni zbor ne smejo preseči 0,40 eura na posameznega volilnega upravičenca v volilnem okraju oziroma volilni enoti, v kateri je vložena lista kandidatov oziroma v kateri kandidira posamezni kandidat.

Stroški volilne kampanje za volitve v Evropski parlament ne smejo preseči 0,40 eura na posameznega volilnega upravičenca v državi.

Stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike ne smejo preseči 0,25 eura na posameznega volilnega upravičenca v državi. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 eura na posameznega volilnega upravičenca v državi.

Stroški volilne kampanje za volitve v predstavniški organ lokalne skupnosti ne smejo preseči 0,40 eura na posameznega volilnega upravičenca v lokalni skupnosti.

Stroški volilne kampanje za volitve individualno voljenega organa lokalne skupnosti ne smejo preseči 0,25 eura na posameznega volilnega upravičenca v lokalni skupnosti. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 eura na posameznega volilnega upravičenca v lokalni skupnosti.

Stroški referendumske kampanje na državni ravni ali v lokalni skupnosti ne smejo preseči 0,25 eura na posameznega volilnega upravičenca v državi oziroma v lokalni skupnosti.

Ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice, objavi na dan, ki je določen za začetek volilnih opravil, na svojih spletnih straneh število volilnih upravičencev v državi, posamezni volilni enoti in volilnem okraju, ob lokalnih volitvah oziroma referendumu na ravni lokalne skupnosti pa tudi v posamezni lokalni skupnosti.

27. člen

Organizatorju volilne kampanje za volitve v državni zbor, Evropski parlament ali za volitve predsednika republike se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz državnega proračuna najkasneje v 30 dneh po objavi dokončnega poročila računskega sodišča v glasilu državnega zbora.

29. člen

Računsko sodišče v šestih mesecih po roku za zaprtje transakcijskega računa opravi revizijo pri tistih organizatorjih volilne kampanje, ki imajo na podlagi tega zakona pravico do delnega povračila stroškov volilne kampanje.

Računsko sodišče v šestih mesecih po roku za zaprtje transakcijskega računa opravi revizijo pri organizatorjih volilne kampanje za referendum na državni ravni.

Računsko sodišče lahko v roku iz prvega in drugega odstavka tega člena opravi revizijo tudi pri organizatorju volilne kampanje na volitvah za člane predstavniškega in individualno voljenega organa lokalne skupnosti ter za referendum na lokalni ravni.

Organizator volilne kampanje, Banka Slovenije in poslovne banke, pri katerih so organizatorji volilne kampanje odprli posebne transakcijske račune, so dolžne na zahtevo računskega sodišča predložiti listine, ki so potrebne za izvedbo revizije ter omogočiti vpogled v svoje poslovne knjige in evidence. Računsko sodišče lahko v skladu s svojimi pristojnostmi opravi tudi druge poizvedbe, ki so potrebne za izvedbo revizije.

30. člen

Z revizijo iz 29. člena tega zakona računsko sodišče preizkusi:
1. višino zbranih in porabljenih sredstev volilne kampanje,

2. ali je organizator volilne kampanje pridobil in uporabil sredstva za volilno kampanjo v skladu z zakonom,

3. ali so podatki, ki jih je organizator volilne kampanje navedel v poročilih iz 18. in 19. člena tega zakona, točni.

Ko je poročilo računskega sodišča dokončno, se objavi v glasilu državnega zbora.

32. člen

Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek organizator volilne kampanje, ki ne konča volilne kampanje 24 ur pred dnem glasovanja (2. člen).

Z globo od 150 do 300 eurov se kaznuje odgovorna oseba organizatorja volilne kampanje, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 120 do 200 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

33. člen

Z globo od 700 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek organizator volilne kampanje, ki:
– opravlja plakatiranje v nasprotju z 8. in 9. členom tega zakona;

– preleplja ali uničuje plakate drugega organizatorja volilne kampanje (prvi odstavek 10. člena);

– plakatira v času volilnega molka (drugi odstavek 10. člena);

– ne odstrani plakatov in drugih volilnih oglaševalskih vsebin v skladu z 11. členom tega zakona.

Z globo od 150 do 200 eurov se kaznuje odgovorna oseba organizatorja volilne kampanje, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 150 do 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki trga ali kakorkoli drugače uničuje plakate, ki so bili nalepljeni v skladu z določbami 8. in 9. člena tega zakona oziroma lepi in namešča nove plakate v času volilnega molka (10. člen).

Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba lokalne skupnosti, ki ne zagotovi vsem organizatorjem volilne kampanje enakopravnosti pri lepljenju in nameščanju plakatov v skladu s prvim odstavkom 8. člena tega zakona.

34. člen

Z globo od 350 do 650 eurov se kaznuje za prekršek odgovorni urednik medija, ki:

– objavi raziskavo javnega mnenja o kandidatih oziroma o referendumskem vprašanju, ne da bi navedel podatke iz prvega odstavka 5. člena tega zakona;

– objavi raziskavo javnega mnenja v obdobju sedem dni pred dnem glasovanja (drugi odstavek 5. člena);

– objavi oglaševalsko vsebino brez navedbe naročnika (7. člen).

35. člen

Z globo od 1.500 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek:

– izdajatelj medija, ki ne sprejme ali ne objavi pravočasno pravil ali ravna v nasprotju z objavljenimi pravili iz 6. člena tega zakona ali ravna v nasprotju z drugim odstavkom 5. člena tega zakona;

– izdajatelj medija, ki ne navede podatkov v skladu s 7. členom tega zakona;

– pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s 7. členom tega zakona.

Z globo od 150 do 200 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

38. člen

Z globo od 10.000 do 15.000 eurov se kaznuje organizator volilne kampanje – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v danem roku ne predloži poročila o financiranju volilne kampanje (18. in 19. člen), ali prepozno odpre oziroma ne odpre posebnega transakcijskega računa ali vseh sredstev za volilno kampanjo ne zbere na tem računu ali z njega ne poravna vseh stroškov volilne kampanje (16. člen) ali presežka zbranih sredstev ne nameni v humanitarne namene (22. člen).

Z globo od 1.500 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba organizatorja, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje organizator volilne kampanje – posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

39. člen

Z globo od 7.000 do 12.500 eurov se kaznuje organizator volilne kampanje – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki za financiranje volilne kampanje za volitve poslancev državnega zbora, poslancev Evropskega parlamenta ali za volitve za predsednika republike prekorači omejitve iz 23. člena tega zakona.

Z globo od 3.500 do 10.000 eurov se kaznuje organizator volilne kampanje – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki za financiranje volilne kampanje za volitve članov predstavniških in individualno voljenih organov lokalnih skupnosti v lokalni skupnosti prekorači omejitve iz 23. člena tega zakona.

Z globo od 3.500 do 10.000 eurov se kaznuje organizator referendumske kampanje – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki prekorači omejitve iz 23. člena tega zakona.

Z globo od 700 do 1.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba organizatorja volilne kampanje ali organizator volilne kampanje – posameznik, ki stori prekršek iz tega člena.

40. člen

Za izvajanje in nadzor nad izvajanjem določb tega zakona je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve, razen v primerih iz 8. in 9. člena tega zakona, ko je za to pristojna inšpekcija lokalne skupnosti ali redarstvena služba lokalne skupnosti.

Organi iz prejšnjega odstavka lahko izrekajo globo za prekrške po tem zakonu v okviru razpona, predpisanega s tem zakonom.

doc

domov