Čista neposredna demokracija 
Primer anketnega vprašanja
Ali je Ustava  RS veljavna kljub temu, da je državljani niso nikoli potrdili na ustavnem referendumu?
a. Ustava RS, bi morala biti potrjevana s strani državljanov, ker to ni bila, dejansko ni veljavna.
b. Ustava RS je kljub pomislekom veljavna.
c. Ne vem.

Pregled ključnih trditev za in proti ter povezav, ki naj bi trditve podkrepile in/ali dokazovale.

UTEMELJITEV RAZLOGI DA NI VELJAVNA

Ustava je temeljna družbena pogodba s katero je država ustanovljena. Veljavna postane samo ob soglasju volje državljanov države kar se potrjuje na ustavnem referendumu.
Temelji ustave so opisovani v prvih členih. Pojmi demokracija, republika, vladavina ljudstva so del starih ustav Slovenije od 2. svetovne vojne naprej, torej tudi, ko je bila še v jugoslovanski federaciji, kot je danes v ustavi poosamosvojitvene Slovenije. Če bi bila ustava potrjevana s strani državljanov, bi se o njeni vsebini sprožila javna razprava, preko oblikovanja ustave bi ljudstvo udejanjalo svojo oblast. Ustava bi tako odsevala dejansko voljo večine, bila bi bolje spisana, poznana in razumljena. Ker skozi ta proces demokratičnega odločanja naša trenutna ustava ni šla, je jasno, da je vsiljevana in ne odseva zahtev državljanov. Skozi desetletja obstoja je bila tudi par krat popravljana na način odvzemanja demokratičnih pravoic državljanov, tudi v ključnih členih npr. pravica do referenduma (90 člen) kar je dodatno oddaljilo od ciljev iskanja konsenza, skupne volje. To je načelo identiteto, integriteto in samostojnost države Slovenije.
Kljub zapisovanim pojmom demokracija v vseh dosedanjih slovenskih ustavah je bila tudi v tistih časih ta demokracija umazana. Številni prevarani državljani so zato nehali hoditi na volitve in so postali politično apatični. V izogib številnih možnih nepravilnosti in prevar v zvezi z razumevanjem in izvajanjem demokracije same, se pojmu demokracija doda pojem čista. Zato je cilj čista neposredna demokracija, ki zahteva odgovorno oblastno ravnanje tudi od državljana samega, ko je v vlogi soodločevalca.

UTEMELJITEV RAZLOGI DA JE VELJAVNA

Ustava je uveljavljena z njeno uporabo, razlago ter odločbami Ustavega sodišča RS ter razlagami Katedre za ustavno pravo Univerje v Ljubljani ipd.


RAZPRAVA VEČ
(povezava na blog odprt za posamezno tematiko kjer so ustrezni podatki, ki omogočajo enostaven dostop čim celoviteje predstavljene problematike.

Več dodatne povezave
http://stres.a.gape.org/prenova_slo/dosedanje_ustave.htm

Slovenska ustava 1947 pdf  (original slike 1, 2, 3,  4)

Ustava SRS 1974  1. del, 2.del   (VIR)
TEMELJNA LISTINA SLO 1989 SZDL
Ustavni amandmaji 1989 (UR.list RS) pdf
MAJNIŠKA DEKLARACIJA 1989 pdf (orig. jpg)

Od leta 1991 se je slovenska ustava spremenila:

-       14. julij 1997: sprememba 68. člena: tujim državljanom je bil dovoljen nakup nepremičnin v Sloveniji.
Ta sprememba ustave je bila posledica Španskega kompromisa, ki je omogočil približevanje Slovenije Evropski uniji

-       25. julij 2000: dopolnitev 80. člena: proporcionalni sistem je bil zapisan neposredno v ustavo, da bi se izognili pravni praznini, ki je nastala po tem, ko je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo, da mora zakon o volilnem sistemu, ki ga bi sprejel Državni zbor, upoštevati relativno večinsko mnenje, izraženo na referendumu o volilnem sistemu

-       7. marca 2003: sprememba I. poglavja (dodan 3. a člen) ter 47. in 68. člena: spremenjena ustava je omogočila vstop Slovenije
v Evropsko unijo in NATO.

-       15. junij 2004: sprememba 14., 43. in 50. člena (trije ustavni zakoni)

-       27. junij 2006: sprememba 121., 140. in 143. člena: do sedaj zadnja sprememba ustave, omogočila regionalizacijo Slovenije po pokrajinah

Deklaracija ob neodvisnosti (UR.list RS)

Ustava Republike Slovenije 1991