ODGOVOR NA FORUMSKE
DEBATE O ČLANKU
kdo, kaj je bog?
http://www.pozitivke.net/article.php/OBoguKdoKajJeBog
Prispeval/a: vis-animi dne četrtek, 29.
junij 2006 @ 10:13 CEST
Vlado lep pozdrav ! Imela sva že debato, tudi v smeri Boga
in moram reči, da je ta tvoj članek le vetrič od tistega, kar dejansko sije iz
tebe, ko se človek osebno pogovarja s tabo. Oba veva da nič ne veva. Bog je
namreč beseda, ki je postala tako zlorabljena, da jo je kar težko izgovarjati.
Nekateri, ki dejansko niti za hipec niso spoznali veličine, mogočnosti in
božanskosti resnice, ki stoji onkraj te besede, pa o njej govorijo kot da je to
kruh, ki so ga jedli za zajtrk. So pa na drugi strani spet tisti, ki na vse kriplje zanikujejo to besedo, kot da bi resnično vedeli kaj
zanikujejo. Tudi moja teta je vedno govorila, da ne mara medu, da ni dober, pa
ga nikoli v življenju ni poizkusila. Torej zanikovala je besedo MED, kljub
temu, da resnice, ki jo kaže ta beseda nikoli ni spoznala. Tako, kot je ne-uko nekomu UMSKO razlagati o filozofiji ZEN-a, ali o ZAZEN
meditaciji, ki je tako svobodna, tako onkraj UM-a, da ne potrebuje besed temveč
le DEJANJA v tej smeri, je neprimerno postavljati oblike in tako omejevati to
neskončno večnost...BOGA...čisto ljubezen. Saj dejansko ne vemo sploh o čem
govorimo. Imamo neke predstave, oblike, razmišljanja, analize in celo
znanstvene raziskave, a zavedati se moramo, da ni naša pot v tem trenutku z
besedami iskati in spoznati kaj je BOG, temveč se z dejanji dvigati k njemu !!
Tudi ko sva se osebno pogovarjala, veš da je najin pogovor bolj tekel v smeri
aktivnosti, ki jih ljudje kot si ti vsekakor "morajo" početi in vsem
nam bodo posledice teh aktivnosti vse bolj prinašale spoznanja v smeri NJEGA.
Nemara bomo nekoč spoznali kaj je BOG, a vendar je toliko pogojev, ki jih
moramo pred tem izpolniti, da kar veselo na delo. Kako lahko sebe usmerjamo
proti tej absolutni resnici, proti tej božanski stvarnosti ki je začetek in
konec in je vse kar JE, vse je v njem, a on ni v ničemer, ko pa mogoče še ne
sto metrov od nas nekdo nosi orožje, nekdo zlorablja nekoga, itd. Vlado
prekrasen in lep vsak dan ti želim, pa tudi vsem ostalim cenjenim bralcem. Miro
Župan
---
Z vsakim dogodkom, s čustvi, s človekom smo si istočasno le učitelji in učenci.
ODGOVOR M. Zupanu: V. Stres: Praksa je res nujni sestavni del verjetja in
diskusije o Bogu v nasprotnem je le mlatenje prazne slame...
Marja »Občutki nas mnogokrat prevarajo.«
…srce… čuti in ve in včasih čuti zelo napačno.«
ODGOVOR: V. Stres: Res je občutek za prav, za realno »otipljivo« moramo
razvijati. Posamezni energetski centri so na različnih nivojih dozorelosti (in
imajo različne vloge). Zakaj smo tako odvisni od čutenja srca, saj imamo še
trebuh, glavo, energija pa je tudi okrog človeka. Če torej občutek za energijo
razvijamo je teh napak bistveno manj…
Sonja Ličof: »vsemogočni Bog, naš ljubeči Oče«.
ODGOVOR: V. Stres: Bog ni vsemogočen, ampak je vsemožen,
vsemogočnost se sicer na zelo zeloo dolgi rok res
pokaže, toda to ni človeški milje in je zato govorjenje o tem hudo pretiravanje
in plitvo.
ljudmil »Ekonomija je z uporabo medijev prevzela vlogo
Boga«.
ODGOVOR: V. Stres: Na žalost gre svet v to smer, zato zahteva, da ponovno
razmislimo o temeljih vere, saj tako ne gre več naprej. Očitno so temelji
preslabotni - postaviti moramo nove.
Igor B.: Menim da abrahamovske
religije ne govore o bogu (ali Bogu), temveč o osebnem Bogu. Razlika med tremi abrahamovskimi religijami je očitna:
- judovski monoteizem (vera v osebnega Boga) ima sled množine (ustvarimo
človeka po svoji podobi), vendar čakajo Odrešenika;
- kristjani sprejemamo, da se je Bog razodel - in verujemo v Sveto Trojico;
- muslimani so reducirali idejo in razodetje Boga v strogi monoteizem, ki božji
poseg na ta svet omejuje (predvsem) na komunikacijo s preroki (Mohamed kot
zadnji).
To je povedano na kratko in preveč poenostavljeno, a kaže na temeljne razlike.
Ideja Boga in/ali boga v večini drugih verstev, zlasti azijskih, je neosebna
ideja. Tako denimo ena osrednjih japonskih "teološko-filozofskih" (če
ta izraz sploh odgovarja japonski kulturi) priznava, da je ideja osebnega Boga
najvišja in najbolj vrhunska ideja o božjem, kar jih je na svetu - in enako
idejo o človeku kot osebi. Tega vzhod preprosto ni proizvedel (ime avtorja,
pomemben japonski filozof, in točno institucije, mi je sedaj šlo iz spomina -
vendar ni dvoma, da je zapisal v relevantni in zaupanja vredni literaturi).
Sicer pa, poglejte, bistvo Boga v krščanstvu je morda bolj kot teologi razkril
umetnik kot je Rubljov (Sveta Trojica - avtork, o
katerem je Tarkovski posnel film, ki je nesporno eden največjih dosežkov filmske
umetnosti), ali pa Giotto ter še kdo. Predvsem gre za to, da gre za Boga, ki je
bitje odnosa in bitje, ki mu ni vseeno kaj je s človekom - nasprotno, kot je
zapisal Evdokimov, odkar je Bog ustvaril človeka, ni
več brez ljubečega odnosa z njim. Zato ni presenetljivo, da je Emanuel
"Bog z nami".
Sicer pa v zmedi sodobnih pojmovanj, ko prihaja do sinkretističnih
mešanj - to je notranje neusklajenih pogledov - (tipično je to značilnost
večjega dela new age
religioznosti, pa tudi nekaterih drugih verzij religioznosti), tudi ideja Boga
trpi.
Bog je in ni duh - Bog je tudi obličje, ki se je razodelo, z mesom in krvjo.
Sveti Duh pa res nima obličja, in je Duh.
Pa še komentar tabele bolj teističnih in ateističnih odgovorov na vprašanje DO,
KAJ JE BOG? V tej klasifikaciji je vidna panteistični "bias"
/uteženost pogledov. Denimo "Bog ni kaj, ampak
kdo" je najbolj osebna drža, ki nima veze z ateizmom - nasprotno. Je
bistvo abrahamovske religije, pa drugih monoteizmov
in večih politeizmov.
Višja sila - to je lahko ateizem - predvsem pa je to bog filozofov in ne teh,
ki dajo življenja, ko mu sledijo (pa ne le monoteistov treh svetovnih religij,
tudi glede nekaterih drugih religij dvomim, da bi pripadniki delali kot delajo
zaradi "višje sile"). Celo ateistični budizem v praksi nima nobene
oblike, ki ne bi ohranila toliko primesi starih religioznih idej, da bi se
lahko dejansko govorilo o ateistični odsotnosti ideje boga/Boga - pa naj bo to
vera v prednike (duše prednikov) ali kaj drugega.
Mnoge druge ideje, ki so zapisane v prispevku, so sicer zanimive z vidika
primerjalne religiologije, vendar jih na kratko ne morem komentirati. Očitno pa
je, da avtor bolj kot znanstveno podkovani argumantaciji
sledi neke vrste intuiciji. To ima prednost, ker skuša povezovati tisto, kar
znanstveno znanje pogosto prezre, šibkost pa v tem, da ostaja na pol poti.
Predvsem pa menim, da manjka kriterij, za kakšno idejo (pa ne v smislu platonovih idej, gre za idejo v smislu življenjskega
smisla) so ljudje bili pripravljeni spremeniti življenje zaradi Boga, vse do
zadnjega vrhunskega dejanja, ki ga je zmožno storiti človeštvo /človek:
žrtvovanja – pa ne žrtvovanja, v katerem so ubiti drugi ali celo hujše oblike,
ko voditelji zahtevajo herojsko žrtev drugih ..., temveč v obliki, da človek da
življenje za drugega. Ko človek tako močno priznava drugega, da je pripravljen
iz prave in razlikovane ljubezni dati življenje za
drugega.
Sicer pa ne pozabite, da sam nisem niti teolog niti posebej podkovan v
dogmatiki ali podobnih zadevah. Sem pa veren - in menim, da je "duhovna
antropologija človeka" (če je to pravi izraz je težko reči) bistvena, zato
pa potrebujemo tudi znanje o Bogu.
Mimogrede, priporočam v branje: Jean Vanier: Vsak
človek je sveta zgodba, pa Evdokimov (razne knjige),
predvsem pa Solovjov : Duhovne osnove življenja in
Smisel ljubezni (hrvaški prevod je boljši od slovenskega). Nenazadnje pa tudi
Kratko povest o antikristu V. Solovjova, ki dejansko
najbolj radikalno pokaže na vprašanje Boga.
Odgovor V. Stres: Tudi iz tega zelo zanimivega prispevka je razvidna zbeganost
vedenj o Bogu. Bog seveda ni oseben, osebna so namreč božanstva in stvari, ki
na nas naredijo vtis… Bog je nadoseben, se pa lahko preko božanstev razkriva. Če
pa vemo da je Bog ljudi TROEDINI, potem
vemo da je abrahamovski Bog OČE. Ne da bi poznali Boga Očeta nimamo
prave dediščine, ki nam odkrije izjemno
veličino Boga sv. Duha. Preko teh
korakov se lahko samouresničimo v Bog Sin.
Pravite da: »manjka kriterij za kakšno idejo so ljudje bili pripravljeni
spremeniti življenje zaradi Boga«. Kriterij je presežna ljubezen, velikokrat pa
so bili le žrtev duhovne manipulacije. To manipulacijo včasih težko prepoznamo,
vse pa gradijo na popolni degradaciji svobode DUŠE Človeka oz. na njegovi
popolni degradaciji. Ko najdem čas bom z veseljem prebral kakšno od naštetih
knjig. Pripominjam pa da konkretno izkustvo nadomesti branje stotnij knjig.
Knjige so lahko le opozarjajo na bit (gr. gnosis) in
je nikakor ne nadomeščajo. Še enkrat hvala za izjemen prispevek.
Lep dan
Vladislav Stres
PREDSTAVITEV VLADISLAVA STRESA