Vladislav Stres

OPIS: Oblikovanje prEdloga spleta sprememb zakonodaje, nadzora, informacijske podpore s ciljem zagotavljanje zdravja na delovnem mestu v rs

Ideja je nastala med posvetom v Državnem Svetu RS "Skrb za zdravje na delovnem mestu – psihosocialno zdravje in delo"

ki je bil v četrtek, 9. oktobra 2008. Uvodne referate so imeli mag. Blaž Kavčič, predsednik DS RS, Igor Hrast, Izobraževalno raziskovalni inštitut Ozara Ljubljana: Predstavitev pobude za organizacijo posveta, dr. Anita Patel, London School of Economics: Ekonomski vidik duševnega zdravja, Borut Meh, vodja Interesne skupine delodajalcev Državnega sveta: Zavedanje dolgoročnega in kratkoročnega vlaganja v ohranjanje zdravja, mag. Dušan Semolič, vodja interesne skupine delojemalcev Državnega sveta: Vloga sindikatov pri skrbi za zdravje delavcev, Mary Van Dievel, Mental Health Europe: Pomen duševnega zdravja na delovnem mestu, doc. dr. Mojca Z. Dernovšek, Izobraževalno raziskovalni inštitut Ozara Ljubljana: Stres in izgorevanje – pomembna dejavnika zdravja na delovnem mestu, Gregor Hauc, Izobraževalno raziskovalni inštitut Ozara Ljubljana: Projektno vodenje kot dejavnik zmanjševanja stresa.

ORIS PROBLEMA: Številne študije izvedene v državah EU in na ravni EU kažejo da so cilji dolgoročne in uravnotežene rasti EU ogroženi predvsem zaradi negativnega stresa na delovnem mestu, absentizma in prezentizma. Podatki anket glede obremenjenosti s stresom na delovnem mestu so za Slovenijo skoraj še enkrat višji kot je povprečje EU. Po samomorilnosti predvsem moških, smo na samem svetovnem vrhu, zadnje čase pa se hitro povečuje tudi število žrtev poškodb s smrtnim izidom, del katerih so tudi poškodbe pri delu. Tako je bilo leta 2005 žrtev drugih nesreč 655, leto dni kasneje 2006 pa jih je že 768. Vseh žrtev pa 2005 1.435, 2006 pa 1590 (podatki Inštituta za varovanje zdravja). Podatke kategorije žrtve drugih nesreč bi morali natančneje analizirati. Slutim da je vse več hudih nesreč pri delu...

Projekt se omejuje predvsem na preventivo, torej skuša zajeti in reševati probleme prvenstveno pri samem delodajalcu.

1. Zakonodaja mora odgovoriti na vprašanje kako povečati varnost in fleksibilnost delovnega mesta.

2. Vpeljati zdrav način življenja na delovno mesto npr. obveznost podjetnikov da imajo načrt zdravega delovnega mesta in da omogočajo dostop do kvalitetnega manjšega obroka, pitne vode, omogočenje možnosti izvajanje dnevne telovadbe, omogočenje druženja in izmenjave mnenj zaposlenih kot obvezni del dokumentacije o kadrih. Delodajalci so so deloma odgovorni za kariere zaposlenih v sestavi te odgovornosti je pomoč pri iskanju nadomestne zaposlitve.

Kriteriji doseganja zdravega načina življenja: spremljanje obolevnosti in slabšanja psihofizičnih sposobnosti zaposlenih po posameznih podjetjih, anketni vprašalniki dani zaposlenim, podatki sindikatov.

Nagrade delodajalcem so davčne stimulacije oz. destimulacije, potrebna referenca pri javnih razpisih ipd

Javni sektor mora biti zgled kadrovanja ostalim sektorjem (transparentnost - dosledno uveljavljanja Zakona o splošnem upravnem postopku, uvajanje projektnega dela... Projekt Varovanje zdravja na delovnem mestu se izdela najprej za javni sektor. Ministrstva morajo imeti ob vhodu tablo z osnovnimi informacijami o tem kdo in kakšna pooblastila imajo osebe s pooblastili in z drugimi osnovnimi podatki o ministrstvu (to zahtevajo že sprejeti predpisi ter stališča, se pa jih dosedanje vlade niso držale)...

Delavnih inšpektorjev, ki so v rednem delovnem razmerju je v RS trenutno 82, kar ustreza minimumu zahtev Mednarodne organizacije dela vsaj 1 del. inšp. /10.000 zaposlenih. Inšpektorat RS za delo je v sestavi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Inšpektorati bi morali biti organizacijsko in finančno samostojni so pa podrejeni ministrstvom, kar jim omogoča da delujejo nad zakoni.
Predlog sprememba Zakona o inšpekcijskem nadzoru.

POSLEDICE SLABEGA DELA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB
Varuhinja človekovih pravic je 28.06.2007 javno opozorila na zaostanke na področju upravnih postopkov, neučinkovito delovanje inšpekcijskih služb.
Zaposlovanje mimo ZDR npr. na več delovnih mest hkrati /poslanec, župan, predavatelj ali ravnatelj ali.../. ZDR striktno zahteva da je dodatno delo nad polnim delovnim časom lahko le 1/4 delovnega časa, časovno prekomerno obremenjevanje zaposlenega... V javnem sektorju sta prezaposlenost in podzaposlenost resna problema. Za sistem javnih uslužbencev imamo trenutno eno samo inšpektorico.

Mediji ne poročajo o odškodninah zaradi poslabšanja zdravja zaposlenih, čeprav zakonodaja zaposlenim daje to pravico!?

Ključni podatki glede varovanja zdravja večinoma niso dobro dostopni, številni pa niso niti generirani. Inštitut za varovanje zdravja je še pred kratkim objavljal le podatke o samomorih v RS do leta 2002.

oris EKIPE (Ne povabi se vseh, ampak osebe, ki bi dejansko zavzeto iskale rešitve problema):

Borut Meh, DS RS, Interesna skupina delodajalcev; borut.meh@prevent.si
Marjeta Ferlan Istenič, sekretarka, Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve; marjeta.ferlan.istenič@gov.si
Gregor Hauc, vodja sektorja za kakovost, organizacijo in informatiko Snaga d.o.o.; gregor.hauc@snaga.si
Dejan Kozel - Inštitut za varovanje zdravja; dejan.kozel@ivz-rs.si

Zainteresiranost za sodelovanje izražena po zgornjem posvetu v DS RS:
Vinko Skalar, predsednik Združenja Šent, vojko.skalar@telemach.net

Ker so bili pred mesecem dni na spletu Instituta za varovanje zdravja zastareli podatki - glede samomorov iz leta 2002 sem na inštitut napisal več pisem in pridobil absolutne podatke od leta 1991 naprej na podlagi katerih sem naredil okvirno zgornjo analizo podatkov.

Po številu samomorov med starejšimi od 65 let, je Slovenija prva na svetu. Visoko, na tretjem mestu, je uvrščena tudi po številu samomorov med ženskami (izjavi bivšega direktorja IVZ Andreja Marušiča, ki je že pred leti dejal, da je nacionalni program za preprečevanje samomorov dokončan in čaka da bodo pristojni na ministrstvu za zdravje našli dovolj časa in volje ter ga obravnavali. Strategije preprečevanja samomorov vlada še do danes ni sprejela.

Od leta 1991 do 2006 je zaradi samomorov, prometnih in ostalih nesreč v SLO umrlo 26. 851 oseb od tega 18.594 moških in 8.257 žensk. Le zakaj je žrtev med moškimi kar 70% vseh. Če pa pogledamo samo podatke o samomorih je slika podobna in še bolj črna Kar 75% samomorov naredijo moški. Trend samomorov in poškodb s smrtnim izidom je med ženskami skorajda konstanten, za moške pa so izrazita nihanja. Kar 78% žrtev prometnih nesreč so moški. Toda samomorilnost je pri moških dokaj konstantna, izjemno visaoka nihanja pa so pri poškodbah pri delu s smrtnim izidom ipd kar statistiki IVZ tlačijo v predal druge poškodbe. teh je bilo v 16 letih kar 11. 580, torej kar 43% vseh žrtev. Zadnje čase se število teh drugih žrtev hitro povečuje in je dosegla najvišjo raven po letu 1998. Smeri nihanj žrtev pa sta za obe populaciji enaki, torej se obremenjenost z življenskimi okoliščinami pozna pri obeh spolih.

Od leta 1991 ko je bilo samomorov in nesreč s smrtnim izidom 1850 pa do leta 2005 je z prekinitvijo 2003 število žrtev 2005 padlo na 1435 v zadnjih dveh letih pa se strmo dviguje. 2003 je bilo leto stiske, po zamenjavi oblasti je število žrtev normalno padala kot pred tem, danes pa smo zopet pred nujnostjo zamenjave oblasti, tako se bo samomorilnost in število nesreč zopet zmanjševala s postopico normalnega civilizacijskega trenda. Želimo si in obljubljamo da bomo storili potrebno da se trend samomorilnosti in nesreč s smrtnim izidom še bistveno bolj obrne navzdol.

Dolgotrajne obremenitve, ki jo povzroča socialna nesigurnost: na delovnem mestu, brezposelnost, finančne težave,- vedeti je treba da je večina zaposlitev za določen čas, da se brezposelnost manjša predvsem fiktivno tudi z prirejanjem statistik (drugačni načini zajemanj in obdelave podatkov, vse strožji kriteriji pridobitve statusa brezposelne osebe...). Stiske, ki izvirajo iz socialne nesigurnosti imajo za posledico razpade številnih družin, depresivna vedenja kot so beg v alkohol... Povejte mi ali na ulici srečate nasmejane, sproščene in prijazne ljudi ali zamišljene, ki hitijo vsak za svojimi opravki in veliko žalostnih. Stroški žalosti in nejevolnosti so strahotni. Nacija, ki je tako obremenjena seveda ne more razviti svoje lizbonske strategije in je udejanjati. Kot neaktiven narod smo obsojani na razprodajanje, bodočnost Slovejije pod to in podobnimi oblastmi pa je životarjenje. Razpad sodnega sistema, vse slabša vsebinska izobraženost predvsem srednješolske populacije, vse večja nemoč posameznika, vse slabša kakovost družbenega življenja na sploh je dejstvo, ki ga moramo spremeniti.

Politika vpliva na trende poškodb v delu v katerem zagotavlja normalno življenje, delovne razmere, normalno kontrolo npr. prometnega režima državljanom ali pa tega ne zagotovi. Politika z neodgovornim ravnanjem lahko močno vpliva številna življenja .

Zato se bomo zavzeli za boljšo in lepšo prihodnost, ki je možna le s sodelovanjem med oblastjo in državljani tudi v obdobju med volitvami.

Težave v medosebnih odnosih (npr. s partnerjem, s starši, s sodelavci), različni življenjski dogodki (npr. rojstvo, smrt bližnjih, ločitev, upokojitev).

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
Mitja Vrdelja
Odnosi z javnostmi IVZ RS
Tel: 01 2441 572

OZARA (Nacionalno združenje za kakovost življenja): 03/ 49 25 750 ŠENT (Slovensko združenje za duševno zdravje): 03/ 42 88 890 ŽELVA- EUREKA Žalec (Društvo za pomoč in samopomoč): 03/ 71 03 523

ALTRA (Društvo Altra - Odbor za novosti v duševnem zdravju, Zaloška ul. 40, 1000 Ljubljana, 01/ 5444 761)
PARADOKS (Društvo Novi Paradoks, Vrhovci, cesta XVII 40, 1000 ljubljana Tel: 01 4228561)