MODEL
ZDRUŽITVE DVEH LASTNINSKIH SISTEMOV
PRIVATNO LASTNIŠKEGA IN SKUPNO LASTNIŠKEGA V SODELOVANJE
Pomemben del lastnine
predstavlja t.im. NERAZDELJNA SKUPNA LASTNINA, ki ima
v osnovnem delu monopolni položaj. To lastnino (večinoma
stavbe, zemljišča, oprema, inventar), upravljajo državljani
posredno in za ključne odločitve neposredno z izjasnjevanji. Ta
lastnina služi za delovanje javnega dobra: kulture, šolstva,
zdravstva, javnost za državljane pomembnih informacij ipd. Tu je
polje t.im. socializma.
Pomemben del lastnine predstavlja t.im. ZASEBNA RAZDELNA
PRIVATNA LASTNINA proizvajalnih sredstev ipd, kjer ima v
osnovnem delu monopol tržni kapitalizem.
Oba sistema dopuščata delovanje konkurenčnega sistema v ožjem
segmentu lastnega monopola. Tako oba sistema drug drugega preko
učinkovitih praks razvojno spodbujata.
Tako lahko v skupni lasti državljanov oz. posredno države lahko
obstaja tudi Luka Koper ker deluje dobro, tako lahko na drugi
strani lahko deluje tudi privatna šola ali privatni zdravstveni
dom... Oboje pa glede na delež skupnega lahko predstavlja samo
manjšinski delež, ki ima glede širjenja omejitve. Govorimo lahko
o SODELUJOČEM TEKMOVANU obeh sistemov. tako imamo v mešanem
sistemu oboje tako v negospodarstvu: socializem z
omejenim kapitalizmom in v gospodarstvu: kapitalizem z
omejenim socializmom.
Slovenija ima že danes vzporedno
delujoča dva družbena sistema, nima pa koncepta sodelovanja med
t.m. socialističnim in kapitalističnim. Zato prihaja do
izčrpavajočega medsebojnega napadanja zagovornikov prvega ali
drugega sistema. Drug drugega lahko sistema razvojno spodbujata.
Marsikateri model upravljanja in poslovanja v privatnem sektorju
se lahko prenese v upravljanje s skupnim družbenim in obratno,
npr. učenje participacije ipd.
Predlagam sodelujoči sistem v katerem naj se čim manj razpravlja
o izmih, saj sta tako socialistični kot kapitalistični sistem
izrabljena in sta se sesula v sebi vsak sam zase.
V socialističnem je, prišlo do tega da je razpolaganje
s skupnim premoženjem prevzela elita, ki se je marsikje
izrodila do nivoja mafijskih tolp, kapitalizem pa se je
izrodil v KORPORACIJSKI, ki v posameznih pokazateljih delovanja
ogroža sam obstoj in razvoj samostojno mislečih ljudi na
meddržavnem nivoju (čipiranje prebivalstva, informacijsko
programirane ljudi, onemogočanje zeliščarstva, GSO spremenjena
semena...).
Državljani morajo imeti enostavno možnost preko
inštitucij nadzora preko oblasti neposredno in posredno preko
državnih organov uveljavljati skupne vrednote tudi v
privatnih podjetjih. Te vrednote so okoljska prijaznost ter
vzdržnost, trajnostnost proizvodnje, družbena dodana vrednost.
Da se onemogočijo mahinacije ter korupcija se uvede finančna
kontrolna inštitucija kot npr. Služba Skupnega Knjigovodstva
(SDK) (ugotavljanje izvora neupravičenega premoženja,
onemogočanje kupovanja volitev...).
Inštitucije države onemogočajo
prevare in monopole, še posebej v ključnem vzvodu le teh - v
bančništvu. Podjetniški duh pa
mora zaživeti tudi v državnem oz. lastniško skupnem sektorju.
Tako preko sistema bonusov in malusov državne inštitucije
prevzemajo standarde učinkovitosti primerljivega podjetniškega
poslovanja.
POVZETEK
Kot poskus kratkega odgovora Sonji Lokar: Ljudje smo razvojna bitja in se moramo prebijati iz
manj dozorele v dozorelejše oblike sodelovanja.
Manj dozorele so bolj podobne bojevanju kot partnerski
vzajemnosti. Za višjo, bolj žlahtno obliko sodelovanja, moramo
osebnostno in družbeno dozoreti.
Del trenj v družbi tako ostane saj so podlaga za to dozorevanje.
Zaradi razpršitve upravljanja in s tem tudi širjenja prostora
inovativnosti ter iz naslova nujnosti postopnega dozorevanja, je
privatni sektor tudi kot spodbujevalni eksperimentalno majhen
del v skupnostnem prostoru NUJEN. In obratno. Naj se privatni
sektor v gospodarstvu uči od eksperimentalno majhnega
skupnostnega sektorja. Privatni
sektor naj ve, da njegov obstoj pod pogoji nemonopolnosti in z
upoštevanjem vrednot trajnostnega razvoja... ni ogrožen, s tem
pa odpade večji del nezaupanja ter temelja ki sproža medsebojno
ideološko desno / levo bojevanje. To bojevanje izčrpava družbo.
Na ravni današnjih tehnologij in ujetosti v, ne vedno pozitivne,
zanke globalizma lahko vsako izčrpavanje v medsebojnih bojih
pelje v propad širših razsežnosti.
Marjan Poljšak v odgovoru poudarja pomen posameznika kot osnovnega zidaka družbe, ter nosilca idej in podjetništva - ki v kolikor je zdravo, raste od spodaj navzgor. Tudi ta lahko deluje samo v mejah družbenega strinjanja skupne razvojne vizije. Protimonopolna zakonodaja je lahko učinkovita samo z lastninskimi razmerji, preko katerih skupnost razpolaga z realno odločevalsko močjo. O fevdalizaciji kapitalizma, ki ga omogoča finančna oligarhija in si podreja vse vzvode demokratičnega odločanja, je govoril že dr. Vilijem Merhar in se ob tem navezuje še na Slovensko problematiko: "Za poosamosvojitveno Slovenijo pa je značilna »tajkunska«, zgolj lastniška centralizacija kapitala, ki seveda ne deluje razvojno ampak destruktivno in neproduktivno..."
So največje kapitalske združbe
tako lahko, npr. glede zemlje na kateri imajo poslovne prostore
do države, samo v najemniškem odnosu?
Vladislav Stres
|
KAPITALISTIČNI IMPERIALIZEM JE ZASUŽJEVALSKI IN NI PODJETNIŠTVO
Poljšak Marjan,
18.2.2018 |
||
|
Reševanje krize kapitalizma
kot sistema
|
||
Simbolna predstavitev možne sinhronizacije
obeh sistemov v gospodarstvu.
Tako zahtevne ter skrbne gradnje namreč brez pristnega
sodelovanja niso možne.
Presegajmo delitve 3.del 31.1.2018
1. del:
https://youtu.be/313JK2oJImc 2. del:
https://youtu.be/eNZH42aqKmE 3. del:
https://youtu.be/ar1IgxO3ndI