1. SPREMINJAJE ZAKONODAJE GLEDE JAVNE RABE
SLOVENŠČINE
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS-A),
ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. januarja 2010 je
spremenil (dosedanji 23. člen zakona)
tako, da se v 3. členu glasi: »Javno
oglaševanje izdelkov in storitev, predstavitev dejavnosti ter druge oblike
obveščanja javnosti so skladno s področnim zakonom v slovenščini oziroma v
potrošniku na območju Republike Slovenije zlahka razumljivem jeziku.
«
V.Stres:
Beseda zlahka slovenščino povsem relativizira, saj je dejansko
stanje razumevanja preverljivo le individualno. Možnosti preverjanja dejanskega
stanja so tako skorajda onemogočene in vnaša v pravno regulativo kaotičnost. Zakon
vnaša nepotrebne pravne zaplete.
Predlog sprememb bi se moral glasiti:
Javno
oglaševanje izdelkov in storitev, predstavitev dejavnosti ter
druge oblike obveščanja javnosti na območju Republike Slovenije
so skladno s področnim zakonom v slovenščini in ob
upoštevanju načela sorazmernih stroškov, v drugem
potrošniku razumljivem jeziku.
Informacije v tujem jeziku se lahko razširjajo tudi vzporedno: posebej v
tujem in posebej v slovenskem jeziku.
Zakon ne zapoveduje več slovenščine v primeru
umetnostnih besedil in verskih obredov. Tudi tu zakonodajalec (predlagatelj sprememb
je bilo Ministrstvo za kulturo RS) izrinja Slovenščino. Problem pa je rešljiv z zgornjo
dikcijo možnosti vzporednega razširjanja javnih informacij: npr. najprej v
slovenščini nato pa ista oddaja v: albanščini, arabščini, kitajščini,
švedščini, baskovščini, francoščini, latinščini, hebrejščini...
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA
O JAVNI RABI SLOVENŠČINE
Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino
je imel sejo
za - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni
rabi slovenščine (ZJRS-A)
- druga obravnava - EPA 684 -V
13. 01. 2010 sporočilo na
www
2. (ANTI)SLOVENSKA KULTURA CENTRA URBANE KULTURE KINO ŠIŠKA
PODPORA PROTESTU
ZARADI ŠTEVILNIH PRIMEROV VRINJANJA ANTIKULTURE S STRANI ZNANSTVENIKOV
Kaj je »potrošniku zlahka razumljiv jezik«?
(intervju Gjurin)
Ministrstvo za kulturo
ministrica Majda Širca
gp.mk@gov.si
RAD BI ŽIVEL V SLOVENIJI, KJER JE
KOMUNIKACIJSKI JEZIK MED SLOVENCI – SLOVENŠČINA
IN KJER SE PRORAČUNSKI DENAR ZA KULTURO NAMENJA PREDVSEM ZA POTREBE
DRŽAVLJANOV IN SLOVENSKIH KULTURNIKOV
(nadaljevanje
št. 3)
Dne 10. 9. 2009 sem na Vlado RS in na
Sektor za slovenski jezik MK RS naslovil prvi dopis z naslovom »RAD BI ŽIVEL V
SLOVENIJI, KJER JE KOMUNIKACIJSKI JEZIK MED SLOVENCI - SLOVENŠČINA IN KJER
SE PRORAČUNSKI DENAR ZA KULTURO NAMENJA PREDVSEM ZA POTREBE DRŽAVLJANOV IN
SLOVENSKIH KULTURNIKOV«.
S pisanjem pritožbe sem želel v prvi vrsti opozoriti na neskladnost v zvezi
z zakonodajo, za katero je zadolženo Ministrstvo za kulturo. Več kot dva meseca
kasneje, dne 26. 10. 2009, sem pritožbo dopolnil, saj so se nepravilnosti in
nezakonitosti ter zapostavljanje slovenščine in slovenske kulture s strani Centra
urbane kulture Kino Šiška nadaljevale.
Isti dan, sem v poštnem predalu našel odgovor na prvi dopis (št. 611-17/2009)
ministrice Ministrstva za kulturo Majde Širca. Odgovor sem prejel v nasprotju z
Zakonom o upravnem postopku več kot dva meseca po mojem dopisu - pritožbi. Ker
sem odgovor prejel od Ministrstva za kulturo to pritožbo naslavljam na MK.
I.
V odgovoru ste poleg ostalega zapisali: „Za pravno preganjanje zaradi
jezikovnih prekrškov v tem, kar kritizirate, ni osnove. V Zakonu o javni rabi
slovenščine ni določb o lastnih imenih posameznikov, umetniških skupin in
umetnostnih izdelkov.“
Na plakatu otvoritvenega tedna je med drugim neprevedeno zapisano tudi:
»Štart«, „WORDSOUND presents«: SENSATIONAL, SPECTRE,
MENTAL NOMAD (NY) hiphop/dub/grime/elektronika, »Ex yu fest:«
DAMIR AVDIĆ (BiH). Besed, ki so poudarjene npr. Štart, WORDSOUND
presents, ne najdem v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ex
yu fest niti WORDSOUND presents prav tako nista naziva
registriranega imena posameznika, umetniških skupin ali umetnostnega izdelka, ki
so navajani na oglasnih plakatih in sporedih CUK Kina Šiška. Podobno se
zapostavljanje slovenskih izvajalcev, slovenščine in slovenske identitete kaže
tudi na novembrskem in oktobrskem napovedniku dogodkov Centra urbane kulture
Ljubljane (glejte priloge).
V zvezi z vašim odgovorom so sporna tudi imena slovenskih ansamblov v tujem
jeziku. Oporo za to mojo trditev dajeta prvi odstavek 5. člena Zakona o
medijih: "(4) Izdajatelj, ki je ustanovljen oziroma registriran v
Republiki Sloveniji, mora razširjati programske vsebine v slovenskem jeziku, ali
pa morajo biti na ustrezen način prevedene v slovenščino, razen kadar so v prvi
vrsti namenjene bralcem, poslušalcem oziroma gledalcem iz druge jezikovne
skupine." in prvi odstavek 22. člena Zakona o javni rabi slovenščine.
Po analogiji pa bi se prav tako lahko ozirali tudi na določila Navodila o
ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava,
oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost (Uradni list
RS, št. 53/06).
II.
Glede mojega zgražanja, da CUK Kino Šiška, za svoj program kakršnega trenutno
ima, dobiva proračunska
sredstva, ste odgovorili: „Glede na to vam moramo odgovoriti, da Center
urbane kulture Kino Šiška od Ministrstva za kulturo ni prejel nikakršnih
sredstev in je kot javni zavod, ki ga je ustanovila Mestna občina Ljubljana,
tudi financiran s strani MOL. To tudi sami ugotavljate, ko zapišete, daje CUK
»v lasti ter v upravljanju Mestne občine Ljubljana«, zato bi bilo morda
smotrno, da se za stališče obrnete nanjo.“
V zvezi s tem odgovorom vas moram opozoriti, da ste del Vlade RS in da se
mora tudi MOL ravnati v skladu z javnimi interesi, kot so opredeljeni v
zakonih. Ključni cilj zakonodaje na kulturnem
področju pa je ohranitev in razvijanje Slovenščine ter slovenske kulture.
V Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 je glede varovanja
slovenskega jezika zapisana osnovna smernica, da skrb za slovenski jezik ne sme
biti sektorska, ampak mora postati naloga vseh državnih in javnih ustanov.
Po odgovoru sodeč pa nastaja vtis, kot da se vas problem ne tiče.
Ministrstvo za kulturo je navedeno kot podpornik nekaterih
projektov CUK Kino Šiška. MK je npr. podprla izdajo oktobrske edicije Video in Progress 3: Polja performativnega.
Edicija je nosilec podobnih akcij oz. programov, kot sem jih že omenil. Edicija
je pretežno v angleškem jeziku. Večina vsebin pa sploh ni prevedena, podatke o izdajatelju
se lahko ugane, zapisan je namreč samo založnik, ki je kot kaže tudi izdajatelj.
Tudi te edicije dokazujejo, podobno kot programi prireditev v CUK Kino Šiška - dajanje prednosti tujim avtorjem pred domačimi
avtorji. Prednost tujim avtorjem se financira iz proračunskih sredstev
slovenskih davkoplačevalcev.
V ediciji lahko
preberemo:
Sodelujejo:
4! (PL), Giuseppe Di Bella (UK), Sheila Bishop (USA), Elena Bellantoni (I/D),
Marek Brandt (D), Michał Brzeziński (PL), Sérgio Cruz (PT/UK), Chris Dupuis
(CA), A. Jacob Galle (USA), Silvia Giambrone (I/D), Aldo Giannotti (I/A)
& Viktor Schaider (A), Aldo Giannotti (I/A) & Stefano Giuriati (I/D),
Clara Games (PT), G.R.A.M. (A), Nilbar Güreş (TR/A), Marianne Holm Hansen
(DK/UK), Francis Hunger (D), Isidora Ilić (SR), Željko Jančić Zec (A),
Lemeh42 (I), Gerwin Luijendijk (NL), Ignacio Martín de la Cruz & Bárbara
Baftuelos Ojeds (ES), Ljiljana Mihaljević (CRO/USA), Luisa Mizzoni aka luxi
lu & Emilio Corti (I), Eugenio Percossi (I/CZ), Maria Petschnig (A/USA),
Zoran Poposki (MK), Gastón Ramírez Feltrín (MX/I), Nuno Rodrigues de Sousa
(PT), Mauro Romito (I), Joshua & Zachary Sandler (USA), Peter Simon
(PL/D), Evelin Stermitz (A/SI), Ljupcho Temelkovski (MK), Attila Urbán (SE),
Volante (PT/MX/UK), Jonas Zagorskas (LT/PL), Wojtek Ziemilski (PL)
www.kinosiska.si
Dogodek je del mednarodne razstave Video in Progress 3: Polja
performativnega
Izbor videov: KOLEKTIVA
Produkcija: Galerija Photon
Koprodukcija: Zavod Kolektiva, Center urbane kulture Kino Šiška
|
Projekt so podprli: Ministrstvo za kulturo RS, Muzej in galerije mesta
Ljubljana, Inštitut Adam Mickiewicz
Iz zgornjega primera (ki sem ga prepisal iz
edicije) je povsem jasno razvidno, da vaš odgovor ni točen in da ne odseva
realnega stanja. Ministrstvo za kulturo podpira CUK Kino Šiška. Pri vsem tem pa
je povsem nepomembno kako ta center podpira in ali je ta podpora posredna ali
pa neposredna. Ministrstvo za kulturo se je v prvi vrsti dolžno ravnati v skladu z
zakonskimi podlagami, če pa problemi presegajo njegove pristojnosti se mora
obrniti na Vlado RS.
III.
Tudi številne spletne strani, ki bi sicer po
zakonu o medijih morale imeti impresum, le tega nimajo (npr: http://www.myspace.com/stranci)
in s tem
dokazujejo na to, kar v svojih dopisih opozarjam. Na navedeni spletni strani
obiskovalec lahko ugotovi, da gre za predstavitev obetavnih slovenskih
glasbenih skupin. Iz spletne predstavitve pa se ne da razbrati ali je predstavitev
angleška s prevodom v slovenščino ali obratno. V predstavitev je vključeno tudi
nekaj srbščine in hrvaščine. Skratka popoln jezikovno komunikacijski kaos. Temu
naboru dejstev, glede uničevanja slovenščine dodajam, da tudi imena nekaterih
medijev kot so npr: Radio City
ali tednika Ekspres zakonsko niso dopustna, saj niso slovenska (ne iz
knjižnega jezika, ne iz pokrajinskih narečij), temveč gre za angleške besede, ki
je v primeru Ekspres popačenka. Ker tednik Ekspres ne izhaja več kot pol leta, bi
moral biti iz razvida medijev izbrisan. V objavljenem razvidu z dne 10. 09. 2009
je še vedno vpisan. Radio Ekspres se na radijskem kanalu predstavlja z
imenom Ekspress, na podpornih spletnih straneh pa podobno kot je vpisan v razvid
medijev -
Radio Ekspres
- 106.4 FM Ljubljana (Classic Hits). Spletne strani so poleg parih slovenskih
besed v celoti v angleškem jeziku. Konkretni členi, ki govorijo, da so opisana
ravnanja nezakonita, so navedeni zgoraj.
IV.
V dopisu -
pritožbi sem prav tako navedel trditev: »Slovenski
radijski in TV mediji redko predvajajo njihovo glasbo, saj se v veliki večini
ne držijo zakonodaje glede obveznih predvajanih kvot ne glede evropskih
avdiovizualnih del (89. člen ZMed-UPB1) ne glede slovenskih
avdiovizualnih del (87. člen ZMed-UPB1).«
Sprašujem vas, kako bo v zvezi s tem (končno)
reagirala pristojna inšpekcijska služba, ki je pod vašo pristojnostjo in je
dobila v zvezi s tem ustrezno prijavo že pred dobrim letom dni? Sprašujem vas v
kakšnem položaju bo Slovenija, če bo evropska komisija slučajno dobila
prijavo v zvezi s tem? Z moje strani ste bili na to pravočasno opozorjeni,
vendar kot kaže niste storili ničesar, da bi se nepravilnosti odpravile.
Ne nazadnje vam sporočam, da sem dobro seznanjen
tudi z dejstvom, da Ministrstvo za kulturo o teh zadevah ni imelo (in verjetno
še vedno nima) niti pregledne
evidence. Kakšne so dosežene kvote, pa si je ministrstvo (za evropske potrebe)
oz. se še sproti izmišljuje. Ministrstvo za kulturo je za leto 2008 več mesecev
po zakonsko določenem roku, prejelo poročila o kvotah s strani 23. izdajateljev radijskih in
TV medijev, moralo pa bi jih prejeti 57. Podobno je bilo stanje tudi na APEC, ki
je kot nadzorni organ prejel le 15 poročil. O tej problematiki sem se seznanil
in jo dobro spoznal kot uradnik na Ministrstvu za
kulturo. Posledice nespoštovanja, 91,
89. in 87
člena ZMed-UPB1 glede obveznih kvot za evropska avdiovizualna dela in slovenska
avdiovizualna dela so npr. da so avdiovizualna dela slovenskih avtorjev zelo
redko in slabo predstavljana javnosti, posledično so številni avtorji v zelo
hudi materialni stiski, kljub temu, da so zelo dobri glasbeniki, filmski
ustvarjalci... Na naših radijskih postajah praktično ne moreš slišati
npr. skladb Evrosonga... Kršitve sem v okviru svojih takratnih delovnih nalog
dne 05.
06. 2008 prijavil na
Inšpektorat za medije RS. Sprašujem vas,
ali je ta prijava rešena in kako je rešena?
V vašem odgovoru,
na navajanje dejstev in na zastavljena vprašanja, pričakujem tudi
ponudbo možnega sodelovanja pri reševanju zgoraj navedenih zahtevnih in
obsežnih problemov.
Navedeni problemi so rešljivi na več načinov. En
izmed teh je tudi podpora predlogu projektu, ki se ga lahko aplicira na vso
Slovenijo: Izdelava predstavitev umetnin
sodobnih umetnikov na področju Ljubljane - v elektronski obliki.
Predlog projekta je del prilog tega pisma.
Priloge:
- Pritožba
rad bi živel v Sloveniji kjer je komunikacijski jezik med Slovenci –
slovenščina in kjer se proračunski denar za kulturo namenja predvsem
za potrebe državljanov in slovenskih kulturnikov, z dne 10. 09. 2009 (pritožba1
doc),
- Pritožba št. 2.: Rad bi živel v Sloveniji kjer je
komunikacijski jezik med Slovenci – slovenščina in kjer se proračunski
denar za kulturo namenja predvsem za potrebe državljanov in
slovenskih kulturnikov, z dne 26.10. 2009 (pritožba2
doc),
- odgovor Ministrstva za kulturo z dne 26. 10 2009
št. dok.: 611-17/2009 (odgovor
MK jpg, odgovor ne vsebuje zadeve – naslova,)
- Predlog projekta: Izdelava
predstavitev umetnin sodobnih umetnikov na področju Ljubljane - v elektronski obliki (projekt
doc)
Slike:
- VIDEO IN
PROGRESS 3, Fields of the Performative (naslovnica in zadnja notranja
stran)
- Napovednik
dogodkov CUK otvoritvenega tedna in napovednik oktober 2009
napovednik dogodkov v CUK KINO ŠIŠKA za september
napovedniki dogodkov v CUK KINO ŠIŠKA za:
oktober, november,
december
napovednik za januar, februar 2010
Video in Progress
v vednost:
Vlada RS
Gregorčičeva 20, 25,
Ljubljana
Tel.: 01/ 478 10
00
gp.kpv@gov.si
Sektor za slovenski jezik MK
RS
mag. Velemir
Gjurin
tel.: (01) 400
79 59
velemir.gjurin@gov.si
V pričakovanju odgovora,
lep pozdrav!
Vladislav Stres,
univ. dipl. econ.
pedagog, andragog