napovedniki za: okt., nov., dec. 2009

Slovenci lahko ohranjajo svojo identiteto samo v okviru, drugega naroda, v katerem se nad oženjem identitetnih pravic sicer pritožujejo, toda njihova kultura se skozi stoletja nekako ohrani.

Če hočeš uničiti Slovence, jim daj državo
kreiraj samovšečno vodstvo.
Po kratkem postopku jo bodo uničili.
                                                                            
Sat(ur)an
Pripis 1 V. S.: Slovenci Slovenije ne uničujejo takšni kot so, ampak jim pri tem izdatno pomaga Satan (lat.: Saturan - nedosegljivi sad mesta Ur). 
Planet Saturn je simbol grabežljivosti - egoizma.

Pripis 2. V.S. V decembru je program boljši, saj nastopa več Slovencev, toda praviloma nihče  ne predstavlja slovenske avtohtone kulture, več
2. del                                          


Posnetek Saturna iz vesoljskega plovila Cassini leta 2009 (iz Zemlje je bilo izstreljeno leta 1999), NASA
O SATANIZMU VEČ


Zadnje čase lahko v časopisih opazimo priloge v tujem jeziku. Sčasoma "ludi" Slovenci ne bodo več vedeli kaj je priloga in kaj osnovi del časopisa. Urednikom se vsebin enostavno ne da več prevajati. Je ceneje in enostavneje, ažurneje.
Tudi navodil za uporabo tehničnih izdelkov se številnim podjetjem ne da več prevajati ali pa so prevajana površno in le s par stavki... 
V vse več podjetjih vodstvo enostavno zahteva da je interna komunikacija v slovenskem podjetju v tujem jeziku.
Opozarjam, da poleg angleščine obstajajo še: kitajščina, ruščina, arabščina, svahili... Tovrstna politika uvaja komunikacijski in identitetni kaos. 

Slovenci izgubljamo pravico do informacij v slovenskem jeziku v Sloveniji sami.


Postopki uničevanja slovenske kulture:

1. SPREMINJAJE ZAKONODAJE GLEDE JAVNE RABE SLOVENŠČINE

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. januarja 2010 je spremenil (dosedanji 23. člen zakona) tako, da se v 3. členu glasi:  »Javno oglaševanje izdelkov in storitev, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja javnosti so skladno s področnim zakonom v slovenščini oziroma v potrošniku na območju Republike Slovenije zlahka razumljivem jeziku. «

V.Stres: Beseda zlahka slovenščino povsem relativizira, saj je dejansko stanje razumevanja preverljivo le individualno. Možnosti preverjanja dejanskega stanja so tako skorajda onemogočene in vnaša v pravno regulativo kaotičnost. Zakon vnaša nepotrebne pravne zaplete.  Predlog sprememb bi se moral glasiti:  Javno oglaševanje izdelkov in storitev, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja javnosti na območju Republike Slovenije so skladno s področnim zakonom v slovenščini in ob upoštevanju načela sorazmernih stroškov,  v drugem potrošniku razumljivem jeziku. Informacije v tujem jeziku se lahko razširjajo tudi vzporedno: posebej v tujem in posebej v slovenskem jeziku.

Zakon ne zapoveduje več slovenščine v primeru umetnostnih besedil in verskih obredov. Tudi tu zakonodajalec (predlagatelj sprememb je bilo Ministrstvo za kulturo RS) izrinja Slovenščino. Problem pa je rešljiv z zgornjo dikcijo možnosti vzporednega razširjanja javnih informacij: npr. najprej v slovenščini nato pa ista oddaja v: albanščini, arabščini, kitajščini, švedščini, baskovščini, francoščini, latinščini, hebrejščini...

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNI RABI SLOVENŠČINE  Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je imel sejo za - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS-A) - druga obravnava - EPA 684 -V  13. 01. 2010 sporočilo na www

 

2. (ANTI)SLOVENSKA KULTURA CENTRA URBANE KULTURE KINO ŠIŠKA


PODPORA  PROTESTU ZARADI ŠTEVILNIH PRIMEROV VRINJANJA ANTIKULTURE S STRANI ZNANSTVENIKOV 
Kaj je »potrošniku zlahka razumljiv jezik«? (intervju Gjurin)


Ministrstvo za kulturo
ministrica Majda Širca
gp.mk@gov.si

 

 

 

RAD BI ŽIVEL V SLOVENIJI, KJER JE KOMUNIKACIJSKI JEZIK MED SLOVENCI – SLOVENŠČINA  
IN KJER SE PRORAČUNSKI DENAR ZA KULTURO NAMENJA PREDVSEM  ZA POTREBE DRŽAVLJANOV IN SLOVENSKIH KULTURNIKOV
 
(nadaljevanje št. 3)

 

Dne 10. 9. 2009 sem na Vlado RS in na Sektor za slovenski jezik MK RS  naslovil prvi dopis z naslovom »RAD BI ŽIVEL V SLOVENIJI, KJER JE KOMUNIKACIJSKI  JEZIK MED SLOVENCI - SLOVENŠČINA IN KJER SE PRORAČUNSKI DENAR ZA KULTURO NAMENJA PREDVSEM ZA POTREBE DRŽAVLJANOV IN SLOVENSKIH KULTURNIKOV«.

S pisanjem pritožbe sem želel v prvi vrsti opozoriti na neskladnost v zvezi z zakonodajo, za katero je zadolženo Ministrstvo za kulturo. Več kot dva meseca kasneje, dne 26. 10. 2009, sem pritožbo dopolnil, saj so se nepravilnosti in nezakonitosti ter zapostavljanje slovenščine in slovenske kulture s strani Centra urbane kulture Kino Šiška nadaljevale.

Isti dan, sem v poštnem predalu našel odgovor na prvi dopis (št. 611-17/2009) ministrice Ministrstva za kulturo Majde Širca. Odgovor sem prejel v nasprotju z Zakonom o upravnem postopku več kot dva meseca po mojem dopisu - pritožbi. Ker sem odgovor prejel od Ministrstva za kulturo to pritožbo naslavljam na MK.


I.

V odgovoru ste poleg ostalega zapisali: „Za pravno preganjanje zaradi jezikovnih prekrškov v tem, kar kritizirate, ni osnove. V Zakonu o javni rabi slovenščine ni določb o lastnih imenih posameznikov, umetniških skupin in umetnostnih izdelkov.“

Na plakatu otvoritvenega tedna je med drugim neprevedeno zapisano tudi:   
»Štart«, „WORDSOUND presents«: SENSATIONAL, SPECTRE, MENTAL NOMAD (NY)  hiphop/dub/grime/elektronika, »Ex yu fest:« DAMIR AVDIĆ (BiH). Besed, ki so poudarjene npr.  Štart, WORDSOUND presents,   ne najdem v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ex yu fest niti WORDSOUND presents prav tako nista  naziva registriranega imena posameznika, umetniških skupin ali umetnostnega izdelka, ki so navajani na oglasnih plakatih in sporedih CUK  Kina Šiška. Podobno se zapostavljanje slovenskih izvajalcev, slovenščine in slovenske identitete kaže tudi na novembrskem in oktobrskem napovedniku dogodkov Centra urbane kulture Ljubljane (glejte priloge).

V zvezi z vašim odgovorom so sporna tudi imena slovenskih ansamblov v tujem jeziku. Oporo za to mojo trditev dajeta prvi odstavek 5. člena Zakona o medijih: "(4) Izdajatelj, ki je ustanovljen oziroma registriran v Republiki Sloveniji, mora razširjati programske vsebine v slovenskem jeziku, ali pa morajo biti na ustrezen način prevedene v slovenščino, razen kadar so v prvi vrsti namenjene bralcem, poslušalcem oziroma gledalcem iz druge jezikovne skupine." in  prvi odstavek 22. člena Zakona o javni rabi slovenščine. Po analogiji pa bi se prav tako lahko ozirali tudi na določila Navodila o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava, oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost (Uradni list RS, št. 53/06).

II.

Glede mojega zgražanja, da CUK Kino Šiška, za svoj program kakršnega trenutno ima, dobiva proračunska sredstva, ste odgovorili: „Glede na to vam moramo odgovoriti, da Center urbane kulture Kino Šiška od Ministrstva za kulturo ni prejel nikakršnih sredstev in je kot javni zavod, ki ga je ustanovila Mestna občina Ljubljana, tudi financiran s strani MOL. To tudi sami ugotavljate, ko zapišete, daje CUK »v lasti ter v upravljanju Mestne občine Ljubljana«, zato bi bilo morda smotrno, da se za stališče obrnete nanjo.“

V zvezi s tem odgovorom vas moram opozoriti, da ste del Vlade RS in da se mora tudi MOL ravnati v skladu z javnimi interesi, kot so opredeljeni v zakonih. Ključni cilj zakonodaje na kulturnem področju pa je ohranitev in razvijanje Slovenščine ter slovenske kulture. V Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 je glede varovanja slovenskega jezika zapisana osnovna smernica, da skrb za slovenski jezik ne sme biti sektorska, ampak mora postati naloga vseh državnih in javnih ustanov[1].  Po odgovoru sodeč pa nastaja vtis, kot da se vas problem ne tiče.

Ministrstvo za kulturo je navedeno kot podpornik nekaterih projektov CUK Kino Šiška. MK je npr. podprla izdajo oktobrske edicije Video in Progress 3: Polja performativnega. Edicija je nosilec podobnih akcij oz. programov, kot sem jih že omenil. Edicija je pretežno v angleškem jeziku.  Večina vsebin pa sploh ni prevedena, podatke o izdajatelju se lahko ugane, zapisan je namreč samo založnik, ki je kot kaže tudi izdajatelj. Tudi te edicije dokazujejo, podobno kot programi prireditev v  CUK Kino Šiška - dajanje prednosti tujim avtorjem pred domačimi avtorji. Prednost tujim avtorjem se financira iz proračunskih sredstev slovenskih davkoplačevalcev.

V ediciji lahko preberemo:

Sodelujejo: 
4! (PL), Giuseppe Di Bella (UK), Sheila Bishop (USA), Elena Bellantoni (I/D), Marek Brandt (D), Michał Brzeziński (PL), Sérgio Cruz (PT/UK), Chris Dupuis (CA), A. Jacob Galle (USA), Silvia Giambrone (I/D), Aldo Giannotti (I/A) & Viktor Schaider (A), Aldo Giannotti (I/A) & Stefano Giuriati (I/D), Clara Games (PT), G.R.A.M. (A), Nilbar Güreş (TR/A), Marianne Holm Hansen (DK/UK), Francis Hunger (D), Isidora Ilić (SR), Željko Jančić Zec (A), Lemeh42 (I), Gerwin Luijendijk (NL), Ignacio Martín de la Cruz & Bárbara Baftuelos Ojeds (ES), Ljiljana Mihaljević (CRO/USA), Luisa Mizzoni aka luxi lu & Emilio Corti (I), Eugenio Percossi (I/CZ), Maria Petschnig (A/USA), Zoran Poposki (MK), Gastón Ramírez Feltrín (MX/I), Nuno Rodrigues de Sousa (
PT), Mauro Romito (I), Joshua & Zachary Sandler (USA), Peter Simon (PL/D), Evelin Stermitz (A/SI), Ljupcho Temelkovski (MK), Attila Urbán (SE), Volante (PT/MX/UK), Jonas Zagorskas (LT/PL), Wojtek Ziemilski (PL)

www.kinosiska.si 
 
Dogodek je del mednarodne razstave Video in Progress 3: Polja performativnega 
 
Izbor videov: KOLEKTIVA 
Produkcija: Galerija Photon 
Koprodukcija: Zavod Kolektiva, Center urbane kulture Kino Šiška 

 
Projekt so podprli: Ministrstvo za kulturo RS, Muzej in galerije mesta Ljubljana, Inštitut Adam Mickiewicz

Iz zgornjega primera (ki sem ga prepisal iz edicije) je povsem jasno razvidno, da vaš odgovor ni točen in da ne odseva realnega stanja. Ministrstvo za kulturo podpira CUK Kino Šiška. Pri vsem tem pa je povsem nepomembno kako ta center podpira in ali je ta podpora posredna ali pa neposredna. Ministrstvo za kulturo se je v prvi vrsti dolžno ravnati v skladu z zakonskimi podlagami, če pa problemi presegajo njegove pristojnosti se mora obrniti na Vlado RS.


III.

Tudi številne spletne strani, ki bi sicer po zakonu o medijih morale imeti impresum, le tega nimajo (npr: http://www.myspace.com/stranci) in s tem dokazujejo na to, kar v svojih dopisih opozarjam. Na navedeni spletni strani obiskovalec lahko ugotovi, da gre za predstavitev obetavnih slovenskih glasbenih skupin. Iz spletne predstavitve pa se ne da razbrati ali je predstavitev angleška s prevodom v slovenščino ali obratno. V predstavitev je vključeno tudi nekaj srbščine in hrvaščine. Skratka popoln jezikovno komunikacijski kaos. Temu naboru dejstev, glede uničevanja slovenščine dodajam, da tudi imena nekaterih medijev kot so npr: Radio City ali tednika Ekspres zakonsko niso dopustna, saj niso slovenska (ne iz knjižnega jezika, ne iz pokrajinskih narečij), temveč gre za angleške besede, ki je v primeru Ekspres popačenka. Ker tednik Ekspres ne izhaja več kot pol leta, bi moral biti iz razvida medijev izbrisan. V objavljenem razvidu z dne 10. 09. 2009 je še vedno vpisan.  Radio Ekspres se na radijskem kanalu predstavlja z imenom Ekspress, na podpornih spletnih straneh pa podobno kot je vpisan v razvid medijev - Radio Ekspres - 106.4 FM Ljubljana (Classic Hits). Spletne strani so poleg parih slovenskih besed v celoti v angleškem jeziku. Konkretni členi, ki govorijo, da so opisana ravnanja nezakonita, so navedeni zgoraj.

 

IV.

V  dopisu - pritožbi sem prav tako navedel trditev: »Slovenski radijski in TV mediji redko predvajajo njihovo glasbo, saj se v veliki večini ne držijo zakonodaje glede obveznih predvajanih kvot ne glede evropskih avdiovizualnih del (89. člen ZMed-UPB1)  ne glede slovenskih avdiovizualnih del (87. člen ZMed-UPB1).«

Sprašujem vas, kako bo v zvezi s tem (končno) reagirala pristojna inšpekcijska služba, ki je pod vašo pristojnostjo in je dobila v zvezi s tem ustrezno prijavo že pred dobrim letom dni? Sprašujem vas v kakšnem položaju bo Slovenija, če bo evropska komisija slučajno dobila prijavo v zvezi s tem? Z moje strani ste bili na to pravočasno opozorjeni, vendar kot kaže niste storili ničesar, da bi se nepravilnosti odpravile.

Ne nazadnje vam sporočam, da sem dobro seznanjen tudi z dejstvom, da Ministrstvo za kulturo o teh zadevah ni imelo (in verjetno še vedno nima) niti pregledne evidence. Kakšne so dosežene kvote, pa si je ministrstvo (za evropske potrebe) oz. se še sproti izmišljuje. Ministrstvo za kulturo je za leto 2008 več mesecev po zakonsko določenem roku, prejelo poročila o kvotah s strani 23. izdajateljev radijskih in TV medijev, moralo pa bi jih prejeti 57. Podobno je bilo stanje tudi na APEC, ki je kot nadzorni organ prejel le 15 poročil. O tej problematiki sem se seznanil in jo dobro spoznal kot uradnik na Ministrstvu za kulturo. Posledice nespoštovanja, 91, 89. in 87 člena ZMed-UPB1 glede obveznih kvot za evropska avdiovizualna dela in slovenska avdiovizualna dela so npr. da so avdiovizualna dela slovenskih avtorjev zelo redko in slabo predstavljana javnosti, posledično so številni avtorji v zelo hudi materialni stiski, kljub temu, da so zelo dobri glasbeniki, filmski ustvarjalci...  Na naših radijskih postajah praktično ne moreš slišati  npr. skladb Evrosonga...  Kršitve sem v okviru svojih takratnih delovnih nalog  dne 05. 06. 2008 prijavil na Inšpektorat za medije RS.  Sprašujem vas, ali je ta prijava rešena in kako je rešena?  

V vašem odgovoru,  na navajanje dejstev in na zastavljena vprašanja, pričakujem tudi ponudbo možnega sodelovanja pri reševanju zgoraj navedenih zahtevnih in obsežnih problemov.    
 

Navedeni problemi so rešljivi na več načinov. En izmed teh je tudi podpora predlogu projektu, ki se ga lahko aplicira na vso Slovenijo: Izdelava predstavitev umetnin sodobnih umetnikov na področju Ljubljane - v elektronski obliki. Predlog projekta je del prilog tega pisma.

 

Priloge:

  1. Pritožba rad bi živel v Sloveniji kjer je komunikacijski jezik med Slovenci – slovenščina in kjer se proračunski denar za kulturo namenja predvsem  za potrebe državljanov in slovenskih kulturnikov, z dne 10. 09. 2009 (pritožba1 doc),
  2. Pritožba  št. 2.: Rad bi živel v Sloveniji kjer je komunikacijski jezik med Slovenci – slovenščina in kjer se proračunski denar za kulturo namenja predvsem  za potrebe državljanov in slovenskih kulturnikov, z dne 26.10. 2009 (pritožba2 doc),
  3. odgovor Ministrstva za kulturo z dne 26. 10 2009 št. dok.: 611-17/2009 (odgovor MK jpg, odgovor ne vsebuje zadeve – naslova,) 
  4. Predlog projekta: Izdelava predstavitev umetnin sodobnih umetnikov na področju Ljubljane   - v elektronski obliki  (projekt doc)

 

Slike:

 

napovednik dogodkov v CUK KINO ŠIŠKA za september


   

napovedniki dogodkov v CUK KINO ŠIŠKA za: oktober,  november, december

napovednik za januar, februar 2010
 



Video in Progress

 

 

 

v vednost:
 

Vlada RS
Gregorčičeva 20, 25,  Ljubljana

Tel.: 01/ 478 10 00

gp.kpv@gov.si

 

Sektor za slovenski jezik MK RS 

mag. Velemir Gjurin

tel.: (01) 400 79 59

velemir.gjurin@gov.si

 

 

 

V pričakovanju odgovora,

 

 

 

lep pozdrav!

 

 

 

Vladislav Stres, univ. dipl. econ.

pedagog, andragog



[1] Strategija razvoja RS do leta 2010

    uveljaviti kulturo v njeni celosti…;

    razvijati nacionalno identiteto;

    razvijati zavest, daje kultura zgodovinski temelj nacionalne identitete in sodobna evropska prepoznavnost slovenske države;

    krepiti skupni slovenski kulturni prostor ter ohranjati in razvijati slovenski jezik;

    vzpostaviti spodbudno okolje za ustvarjalnost in večjo dostopnost kulturnih dobrin ter odpirati medijski prostor;

    celostno ohranjati in razvijati kulturno dediščino in jo povezovati s sodobnim življenjem in ustvarjanjem;

    vzpostavljati ustrezno kulturno okolje, v katerem uspeva na znanje oprto gospodarstvo;

    tesneje povezovati kulturo, znanost in izobraževanje in s tem podpirati nadarjenost in razvijati ustvarjalnost vsakega posameznika;

    spodbujati vlaganja in razvijati javno in zasebno partnerstvo v kulturi;

 

Nacionalni program za kulturo 2008–2011:

"Slovenski jezik je glavni razločevalni znak Slovencev kot posebnega naroda. Slovenščina je prispevala in odločilno prispeva h kultiviranju njegovih pripadnikov in njihovih odnosov v skupnosti, tj. k omikanju in vzgajanju k boljšemu na vseh vrednostnih ravneh, predvsem na spoznavni, etični in estetski. Zato skrb zanj ne sme biti sektorska, ampak mora postati naloga vseh državnih in javnih ustanov."

"Javni interes za slovenščino se nanaša tako na simbolno (identifikacijsko) kakor tudi na instrumentalno (sporazumevalno) vlogo jezika."

Nacionalni program za jezikovno politiko,  temeljne usmeritve:
- širjenje sporazumevalne zmožnosti v državnem jeziku,
- oblikovanje jezikovne zavesti, potrebne za kulturno ustvarjalnost
- zagotavljanje pravnih podlag jezikovne rabe (jezikovnih pravic in dolžnosti posameznikov in skupnosti),
- znanstveno raziskovanje, kultiviranje in izpopolnjevanje slovenščine na vseh področjih, ki jih odpira družbeni in tehnološki razvoj (vštevši digitalizacijo),
- uveljavljanje slovenske jezikovne izvirnosti kot nepogrešljive sestavine evropske kulturne raznolikosti.

Izvajanje predpisov o javni rabi slovenščine, ukrepi:
- ustanovitev posebnega oddelka za zbiranje podatkov iz znanstvenih raziskav jezikovnega položaja ter iz medijskih, inšpekcijskih in drugih poročil o jezikovni problematiki,
- intenzivnejše samoiniciativno odzivanje pristojnih služb na primere kršenja predpisov o jezikovni rabi,
- pobude državnemu pravobranilstvu in drugim pristojnim službam za ukrepanje v opaženih primerih kršenja oziroma neizvajanja predpisov,
- neposredno opozarjanje kršilcev,

Kazalniki:
- raven govorne kulture v slovenskih elektronskih občilih,
 


PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNI RABI SLOVENŠČINE
z dne 22.10.2009 1. obr. , 20. 11. 2009 poslan v 2. obravnavo  je poskus uvajanja jezikovno sporočilnega kaosa na škodo rabe slovenskega jezika v Sloveniji.
3. člen:  v prvem odstavku 23. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:  »Javno oglaševanje izdelkov in storitev, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja javnosti na območju Republike Slovenije so skladno s področnim zakonom v slovenščini oziroma v potrošniku zlahka razumljivem jeziku.«

V.Stres: Beseda zlahka zelo relativizira možnosti preverjanja dejanskega stanja in vnaša v pravno regulativo kaotičnost. 
 Predlog sprememb bi se moral glasiti ... in ob upoštevanju načela sorazmernih stroškov,  v drugem potrošniku razumljivem jeziku. Informacije v tujem jeziku se lahko razširjajo tudi vzporedno posebej v tujem in posebej v slovenskem jeziku.  predlog spreminja tudi 2. člen  ZJRS  v smislu, da zakon ne zapoveduje več slovenščine v primeru umetnostnih besedil in verskih obredov. Tudi tu predlagatelj sprememb Ministrstvo za kulturo izrinja Slovenščino. Problem pa je rešljiv z zgornjo dikcijo možnosti vzporednega razširjanja javnih informacij npr. najprej v slovenščini, nato pa ista oddaja v: albanščini, arabščini, kitajščini, švedščini, baskovščini, francoščini, latinščini, hebrejščini...

Ta predlog uvaja točno to kar počne CUK-Kino Šiška. Slovenščina tudi formalno postaja drugorazredni jezik. Smo v položaju dokončnega uveljavljanja - trenda izbrisa avtohtone kulture in čaščenja antikulture. Beseda zlahka je težko preverljiva in se je pravna stroka zato izogiba. 

Predlog sprememb bi se moral glasiti:   in ob upoštevanju načela sorazmernih stroškov,  v drugem potrošniku razumljivem jeziku.


http://www.ds-rs.si/?q=node/1466
Poročilo komisije DZ RS: Novela odpravlja dvoumnost prislova "lahko" , ki je v pravilniku opredeljen v zvezi "jezik, ki je lahko razumljiv" in ga nadomešča z besedilom " oziroma v potrošniku zlahka razumljivem jeziku", pri čemer začetek besedila 1. stavka tega člena ostaja nespremenjen, da javno oglaševanje izdelkov in storitev ter obveščanje javnosti na območju RS poteka v slovenščini in se besedilo le nadaljuje v "potrošniku zlahka razumljivem jeziku". Novela tudi natančneje opredeljuje pristojnosti inšpektorjev z določenega področja." 
V.Stres: Inšpektorji  na tem področju že dandanes ne opravljajo svojega dela kot bi glede na zakonodajo morali. Nove naloge in relativizacije javne rabe jezika probleme dodajajo in jih ne odpravljajo.

Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je imel sejo za - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS-A) - druga obravnava - EPA 684 -V  13. 01. 2010 sporočilo na
www


 

PRITOŽBA I.    PRITOŽBA II.    ODGOVOR MINISTRSTVA ZA KULTURO, (doc) Izdelava predstavitev umetnin sodobnih umetnikov - v elektronski obliki
 oddana dne 10. 09. 2009 oddana dne 26.10. 2009 prejet dne 26.10. 2009  

Postopki uničevanja slovenske kulture 2. del


domov
kultura