Javno predstavitev mnenj O POGODBI USTAVI ZA EVROPO je vodil poslanec DZ RS Bogdan Barovič. Predstavitev se je začela 10.5.2005 ob 10.00 uri.

 

 

POVZETKI

original tekst magnetograma

 

 

ERWAN FOUERE  MIRO CERAR RUDI RIZMAN IRENA BRINARDRAGO ZAJC FELISITA MEDVED MIRAN KOŽELJ


Listina unije o temeljnih pravicah

 

 

 

ERWAN FOUERE:

 

Treba bo storiti več za participativno odločanje in za seznanitev državljanov z vsebino ustavne pogodbe. Razpravo je treba razširiti izven državnega zbora tudi na raven lokalnih skupnosti.

 

Evropska unija mora storiti več, da se okrepi sodelovanje z državljani, pa ne samo v tem smislu, da bodo imeli več informacij, ampak da bodo s temi informacijami lahko tudi vplivali na odločitve, na taki način se bo povečala tudi participativna demokracija.

Upam da se bo razprava razširila tudi izven državnega zbora predvsem na ravni lokalnih skupnosti in obenem da bo današnja razprava sprožila tudi razprave o pomembnosti ustave za evropske in za  investicijske procese.  Mislim, da je zelo pomembno, da po letu dni, mogoče kakšen dan več, Slovenci povedo, kaj jim je Evropska unija prinesla. Potrjujem delo in voljo odbora za evropske zadeve, ki vztraja na tem, da so evropske zadeve enakovredne slovenskim zadevam.

Državljanke in državljani so premalo seznanjeni z vsebino ustavne pogodbe.

Verjamem, da si zaradi obsežnosti veliko ljudi ne more vzeti časa, jo prebrati in pregledati. Toda njena vsebina je zelo, zelo pomembna, tako za nas, kot za parlament, kot za državljane.

 

 

dr. Miro Cerar, s pravne fakultete v Ljubljani:

Govoril bom o vrednotah v okviru Evropske unije, kot jih pravzaprav zdaj na novo na nek način povzema in dograjuje tako imenovana evropska ustava, se pravi, pogodba o ustavi za Evropo. Poglejte, ljudje pogosto mislijo, da je pravo eden tistih ključnih elementov, ki neko družbo ohranja na dolgi rok. Pravo ni dovolj. Ustava je, na primer, res varuh človekovih pravic v temeljih državnih institucij, vendar ustavo lahko v določenih primerih neka skupina, ki je recimo zelo močna, tudi radikalno spremeni. V ozadju prava, v ozadju politike so vrednote. Tisto, kar ohranja, drži skupaj demokratično družbo, je vrednostni konsenz o temeljnih vrednotah. Evropska ustava na prvem mestu poudarja ravno te vrednote. Govori tudi o ciljih Evropske unije, govori tudi o načelih Evropske unije in določa tudi pravice.

Začel bom pri vrednotah, ker pravzaprav na njih vse sloni.

Temelj povezovanja Evropske unije je gospodarski vidik - ekonomske vrednote,

Kar pa je preveč prazen okvir, da bi se lahko na tem temelju razvila neka tesnejša integracija. Področje vrednot pravzaprav ni sistematično povsem dodelano. Včasih ni jasno, ali ustava govori o vrednotah ali ciljih ali o načelih.

Lahko določimo dva do tri sklope vrednot o katerih govori tudi preambula.

Najprej se govori o univerzalnih človekovih pravicah, potem o svobodi, o demokraciji, enakosti in pravni državi. V večji meri  liberalizem kot ideologijo, oz.  politični koncept takoj uravnoveša z drugim sklopom vrednot. Evropa želi ostati celina odprta za kulturo, znanje in družbeni napredek. Ne bo si prizadevala samo za mir v svetu, pač pa tudi za, kot je prevedeno, pravico (verjetno je mišljena pravičnost) in tudi za solidarnost. Vrednota je na eni strani merilo, na drugi strani pa cilj.

Po eni strani je vrednota  ideal in  jo želimo dosegati, se pravi, smo usmerjeni v nek cilj.

Po drugi strani pa vrednota pomeni tudi merilo, kriterij, merilo presoje. Kaj je enakost, kaj je pravičnost in kaj je solidarnost, je treba definirati. In ta definicija nam predstavlja neko danost v danih življenjskih razmerah, torej v danem času in prostoru.

Vrednote so vpete v same cilje Unije, vpete so v načela Unije in vpete so v  temeljne pravice državljanov Unije.

Tako kot recimo načela subsidiarnosti ali pa sorazmernosti. Evropska ustavnost se izgrajuje evolutivno, nejasnosti bo v prihodnje razjasnila - razrešila praksa institucije Evropske unije. Vrednote so nujno inkorporirane tudi v samo pravo, v pravni sistem.

V 2. člen pogodbe o ustavi EU je zapisno; "Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic." Vsekakor to niso neki vodotesni oz. striktni pojmi.

"Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo: pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakost med ženskami in moškimi."

3. člen govori o ciljih Unije.

Krepitev miru, krepitev svojih vrednot (se pravi, tistih iz 2. člena) in blaginja svojih narodov; solidarnost, mednarodno sodelovanje in spoštovanje, ekološka naravnanost v smislu varstva zemlje in tako dalje.

Cilji in vrednote se večkrat prekrivajo. V različnih členih, pod naslovom cilji in pod naslovom vrednote se  pojavljajo iste vsebine. Recimo, pravičnost je tako cilj kot vrednota, solidarnost in pa enakost moških in žensk.  Menim da to področje ni  do konca domišljeno kar pa je pomembno zaradi nadaljnih interpretacij.

v 1. členu ustave piše, da je Evropska unija odprta za vse evropske države, ki upoštevajo njene vrednote in so predane njihovemu skupnemu uveljavljanju.

Vrednote so vse človekove pravice, ki so kot listina o človekovih pravicah sestavni del ustave. Mislim, da v primeru, če so kršene ali huje omejevane vrednote iz 2. člena ustave, lahko v skrajnem primeru pride tudi do suspenza pravic članice EU.

Npr. Avstrija je bila v nekih pravicah začasno suspendirana, zato ker je v vladni koaliciji takrat sodeloval Haider kot predstavnik nacionalistične stranke.

V skrajnem primeru je neka država lahko začasno suspendirana - npr.  ne more odločati v Svetu EU in tako dalje. Vrednote kot je posebej določeno v 2. členu pomenijo temeljno interpretacijsko merilo ustave. Brez upoštevanja človekovega dostojanstva, načela enakosti, demokracije, pravne države se ne more  interpretirati nobene določbe, še posebej pa ne tistih, ki so namenjene človekovim pravicam.

Ustava vsebuje  veliko vrednot in zato na njeni  ravni obstaja nevarnost, da pride do inflacije vrednot. Demokratični deficit je realno dejstvo v Evropi. Glede tega je zelo pomembna tudi civilna družba.  Vloga političnih strank, posebej še evropskega parlamenta, pa tudi državljanov Unije in pa samih držav, je v tem, da ne dopustijo takšne ali drugačne inflacije na področju vrednot.

Vrednote so izredno pomembna prvina dosedanje in tudi nadaljnje evropske integracije  in dajejo  možnost povezovanja državljanov Evrope, tudi na drugih ravneh, ne samo v smislu gospodarskega povezovanja, ampak tudi v smislu političnega kot tudi  kulturnega.

 

dr. RUDI RIZMAN:

Kot vemo, sta se združili vlogi Solane, visokega predstavnika za zunanjo politiko, in Pattena, komisarja za zunanje zadeve, v osebi zunanjega ministra, ki pa, jasno, deluje po pooblastilih Sveta ministrov, ki mu pravzaprav predseduje in kjer se, oziroma naj bi se stališča sprejemala s soglasjem. Po pogodbi naj bi namreč za soglasje zadostovala podpora 72% članic EU,

Države članice imajo še vedno možnost veta, če gre za vitalne državne oziroma utemeljene politične razloge npr. na obrambnem področju.

Samo združena in politično dovolj enotna Evropska unija lahko odvrača negativne procese globalizacije in izkoristi njene prednosti. 64% Evropejcev je naklonjenih globalizaciji, 62% jih verjame v to, da je mogoče globalizacijo učinkovito nadzorovati in regulirati.  Evropska unija

je tudi sama del te širše zgodbe o globalizaciji. Državljani Evropske unije hočejo da jih EU

zavaruje pred nevarnimi neenakostmi, ki jih ustvarja globalizacija.

Evropska unija na neki nadnacionalni ravni lahko uveljavi, zavaruje nekatere sfere, ki bi jih sicer globalizacija popolnoma dotolkla – od poljedelstva pa do kulture. Evropska unija daje članicam večjo pogajalsko težo, ko gre za mednarodna pogajanja.

Če primerjamo ZDA in EU; socialni izdatki v EU znašajo  25% v BDP, v ZDA pa samo 15%. V EU je večji poudarek na kolektivnih pravicah, v ZDA, pa štejejo predvsem individualne svoboščine.  Mobilnost delovne sile je v Ameriki zelo velika in je kar šestkrat večja, kot v EU.

Države se same prijavljajo, da bi postale del velike evropske zgodbe, ki temelji na socialdemokratskem modelu družbe skupnih vrednot. Druga možnost pa je model ki ga zasleduje ameriška družba, model  skrajno liberaliziranega trga, agresivne ekonomske rasti, ne glede na socialne posledice, skokovit razvoj znanosti in tehnologije ter globalna difuzija, predvsem komercialno zastavljenih vrednot. Model skupnih vrednot, je model, ki ga zasleduje  EU.

Ali  pogodba za ustavo v Evropi, favorizira neoliberalizem ali socialno politiko oziroma ali jo je mogoče označiti kot proizvod desnice ali levice.

EU ustvarja neko skupno odgovornost pred svetom in zgodovino.  Pristajanje na delitev na novo in staro Evropo pomeni, da se EU izogiba svoji politični odgovornosti.

Francoski  referendum utegne zadati ne le temu ustavnemu projektu, ampak tudi ideji EU  hud udarec. Spomniti se moramo, da je francoski parlament v nekem trenutku zavrnil projekt evropske obrambne strukture.

Verjetno je danes EU, lahko že rečemo,  pred svojim evropskim trenutkom resnice.

Pred 100 leti je Evropa predstavljala 16% svetovnega prebivalstva, danes je ta odstotek blizu 6-im ali 7%. Na ekonomskem polju se ne piše nič drugače. V tem trenutku je seveda Evropa številka 2 na področju ekonomije v komaj da treh, štirih, pet letih  pa utegne njena vloga zdrsniti na tretje mesto. Vlogo drugega akterija v tem ekonomske smislu pa bodo odigrale države vzhodne Azije.  Evropa ima tudi vlogo globalnega akterja, ki bo svetu tudi pomagal pri vzpostavljanju geopolitično bolj uravnovešene bolj pravične in ekonomske prijazne planetarne civilizacije.

 

IrenA Brinar, mag.  iz fakultete za družbene vede v Ljubljani,

Bila sem naprošena, da spregovorim o, stalno  aktualni temi, o demokratičnem primanjkljaju oz.  o zmanjševanju demokratičnega primanjkljaja.

Pogodba o ustavi za Evropo z določenimi mehanizmi, instrumenti, institucijami zagotavlja bolj  pregledne pravne osnove.  Demokratični primanjkljaj pa naj bi se zmanjšal z večjo participativno demokracijo.   Trend demokratičnega primanjkljaja se bo obrnil navzdol šele, ko tako imenovana zainteresirana javnost za Evropo oz. ko bodo državljani  Evropske unije (potrošniki te pogodbe) pogodbo za ustavo vzeli za svojo. Slovenci Evropske unije ne živimo v Bruslju, ampak jo  živimo v Sloveniji. Pogodba o ustavi za Evropo povzema 90% besedil dosedanjih razpršenih pravnih aktov, ki sedaj urejajo delovanje Evropske unije  25. držav članic. Bistvena pridobitev te pogodbe o ustavi za Evropo, pa je vključitev listine Unije o temeljnih pravicah. Ta listina je  že sedaj bila predmet številnih pravnih preizkusov pred sodiščem Evropske skupnosti. Listina o temeljnih pravicah torej ni nekaj novega, nov je samo pravni okvir v katerem vstopa ta listina sedaj pred državljane Evropske unije.

Vsebine pogodbe o ustavi za Evropo  že sedaj vplivajo na naše delovanje. Pomembna pa je tudi sodna praksa. Pravni dokumenti v namreč pokažejo svojo realnost, vrednost, skozi interpretativno naravo  sodišča Evropske skupnosti.
Mene je vedno mikalo, da bi vprašala prevajalce, kaj jih je vodilo k temu, da pišemo ustavo z veliko. Če  govorimo o Ustavi za Evropo ali evropski Ustavi, postanejo  naša pričakovanja neprimerno večja, saj si ljudje pod tem predstavljajo ustavo kot jo poznajo iz nacionalnih ureditev. Toda ne gre za Ustavo, gre za pogodbo o ustavi za Evropo, ki v 90% že sedaj velja, saj so pravne osnove, ki jih obravnava sprejete v drugi zakonodaji EU. Tudi če nekatere države pogodbe  ne ratificirajo, pa imamo še vedno varovalne mehanizme, ki so vključeni v ta dokument, ki omogočajo neko prehodno obdobje. Prav zaradi tega je pomembno, da poznamo sedanje zaključke tega dokumenta in tudi vse tiste razprave, ki smo jim bili že priča.
Že pri maastrichtski pogodbi se je pokazalo, da elite, ki vodijo ta projekt od časa do časa, doživijo, da jim državljani "ex post" ne potrdijo njihovih, v narekovaju, genialnih idej na referendumih, bolj ko ljudje poznajo zadeve, bolj so namreč kritični.

 

 

POVZETKI  SO  OBDELANI DO TU

 

DragO Zajc iz Fakultete za družbene vede

o vlogi nacionalnih parlamentov pri odločanju na ravni Evropske unije.

Evropska unija,

je neke vrste nadnacionalna organizacija,

je prišla do dokumenta, ki mu pravimo ustavna pogodba za Evropsko unijo.

ima vse značilnosti ustave kot take.

ker opredeljuje institucije, ker opredeljuje razmerja med njimi, odgovornosti, ker določa način odločanja, oziroma oblikovanja politik, ker določa posebne večine, ker omogoča tudi nasprotovanje oblikovanim večinam in tako naprej.

Na drugi strani je

tudi programski dokument.

opisuje nekaj, kar naj bi se šele zgodilo. In

po čemer se pravzaprav ta dokument hkrati razlikuje od drugih ustav. Ni tipična ustava. In kot vemo, ko smo mi glasovali za vstop v Evropsko unijo, pa potem, ko smo dejansko vstopili, je bila ta Evropska unija že nekoliko drugačna od tiste, za katero smo glasovali na referendumu.

Kaj so skupne vrednote? Jaz bi med skupnimi vrednotami,

poudaril še vsaj dve. In sicer spoštovanje različnosti in ohranjanje tudi nacionalnih identitet.

Tudi to so skupne vrednote, ki jih lahko zaznamo iz tistega spiska vrednot in pravic, ki so sestavni del tega dokumenta.

Ustavna pogodba za Evropo torej poudarja različne vrednote, med katerimi so na prvem mestu demokracija, svoboda, enakost in seveda tudi učinkovitost.

Demokratični deficit je realno dejstvo,

se razlikuje nekoliko od države do države.

Razlikuje se po tem, kako močno je civilna družba sama vpeta, seznanjena z odločanjem na ravni Evropski unije in na drugi strani seveda kako tudi nacionalni parlamenti sodelujejo pri tem več nivojskem odločanju,

parlamenti severno evropskih držav bistveno bolj angažirani,

da sodelujejo preko vlad pri pomembnih odločitvah pri oblikovanjih najpomembnejših odločitev na nivoju Evropske unije, medtem ko nekateri drugi parlamenti, zlasti parlamenti tako imenovanih sredozemskih držav nimajo take vloge, so se jo odrekli ali ne razmišljajo o njej.

upamo

da bodo tudi bolj enako angažirani v tem procesu nadnacionalnega odločanja.

Nekateri parlamenti recimo južnih evropskih držav, sredozemskih držav, se ukvarjajo s tako imenovano postfestum kontrolo svojih vlad. Severni parlamenti se ukvarja z anticipativno predhodno kontrolo, so sposobni dajati svojim vladam vsaj določena navodila.

Celo nekateri parlamenti dajejo obvezujoča navodila, kar je sicer redkost,

pokazale, da obstoja določena razlika med tako imenovano institucionalno sposobnostjo, to se pravi, organiziranostjo nacionalnih parlamentov, oblikovanostjo različnih delovnih teles, vključenostjo posameznih poslancev, števila poslancev, ki so vključeni v različne te mednarodne oblike sodelovanja

In na drugi strani

sposobnostjo obvladovati tolikšno število zelo kompliciranih, zelo kompleksnih zadev, ki se dogajajo na ravni Evropske unije.

Tukaj smo mi izbrali Slovenci model, ki je nekako skandinavski model, skratka, gre ne samo za izredno močno, zahtevno vlogo posebnega delovnega telesa, ki je zadolženo za zadeve EU, ampak

 se pričakuje angažiranost vseh poslancev,

 

Felisita Medved,   slovensko društvo za mednarodne odnose

Danes bi želela govoriti v lastnem imenu.

Prva anomalija evropske ustave, kot jo jaz vidim v primerjavi s tradicionalnem razumevanjem je v dejstvu, ki

določa

ustavni proces

Evropska ustava je po definiciji ustava v izgradnji v hkratni izgrajevanju političnega telesa Evrope

fleksibilnost

je karakteristika formalne ustave same.

moč v Evropi, moč inovacije

evropska ustava odprta stalni transformaciji

ta odprtost lahko vodi do

delovanje oblasti

samovoljo, arbitrarnost,

EU

še vedno ni država bodisi, da bi govorili o super državi ali o neki federativni državi niti ni konfederacija držav

 

 

MARJAN KOŽELJ:

Izšlo je v Uradnem listu 17. februarja.

na A strani normalne velikosti črk gledam, je to 484 strani.

knjiga, ki jo je Uradni list izdal. Stane slabih 5000 tolarjev.

ona nima nič komentarja,

treba bi bilo izdati ustavo s komentarjem, precej obsežnim, ki bi morala biti pa silno cenena, če hočemo, da bi ljudje prebrali.

mestoma prevod ni precizen

takšnega jezika se naših pravnih študentov ne bi smelo učiti, ker stavki so grozno dolgi.

morali spraviti skupaj, sedaj kdo bi to bil, lepo, slovensko tekoče besedilo, ki bi bilo avtentično.

Ustava je najbrž tisti, kadar bo seveda sprejeta, če bo sprejeta, je tisti dokument, na katerega se bo lahko nek Slovenec skliceval.

angleško "citizen" pa "national".

državljan

Samo

 jaz razumem podanik, ki je širši, ki niti ni nujno državljan neke države. Ker lahko pride Anglež k nam prebivati, dobi vso volilno pravico in vse, in pride v Bruselj Slovenijo zastopati. In takrat on ni naš državljan, če ga ni posebej dobil. Je pa angleški, je pa državljan unije. Tako da tukaj ne vem če je pravno to čisto v redu. Zato bi jaz rekel, da bi bilo treba to besedilo temeljito prevetriti, prečistiti.

Jaz sem bil navajen država, ljudstvo, narod. Sedaj pa naenkrat nacionalni.

V celi ustavi piše euro. Mi pišemo vse dvoglasnike, ki so pač porekla grškega eu, z ev. In sigurno ni Evropa predpisala, da moramo mi v slovenskem besedilu euro pisati.

imamo Filozofsko fakulteto, imamo SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ampak teh pravzaprav ne vidim jaz že desetletja

Gregor Klemenčič iz ministrstva za zunanje zadeve, ki bo spregovoril še o zunanje-političnih vidikih Evropske unije po pogodbi o ustavi za Evropo

"Eu" je kot lastno ime, in zato ne smemo na samih bankovcih, kovancih, kot tudi v primarni zakonodaji, pisati nacionalne različice tega imena. In zato koren ostane prve tri črke besede "eur", ki se potem lahko poč sklanjajo v skladu z nacionalnimi pravili, jezikoslovnimi. Zato v bistvu to ni napaka, to je kompromis dosežen, in o tem je bilo kar nekaj razprave.

je širitev nekako orodje, s katerim Evropska unija pridobiva na ekonomiji obsega,

potem je ustava sigurno eden izmed elementov, ki prispeva k organizaciji dela v uniji.

Ta namen uvaja kar nekaj novih institutov,

od predsednika evropskega sveta, do zunanjega ministra EU in tako naprej, katerih nekako skupni namen je bolj koherentna, bolj vidna vloga unije kot celote navzven,

Ustava zelo

na kratko govori v 296. členu,

da ministru za zunanje zadeve pri njegovem delovanju pomaga evropska služba za zunanje-politično delovanje.

Ta služba je sedaj ena izmed glavnih

dosjejev na mizi domala v vseh nivojih odločanja. Tako na bilateralnih konzultacijah med državami članicami, kot razprave, tako na Coreperju, kot tudi na odboru za zunanje zadeve in za splošne zadeve in zunanje odnose.

ZDA imajo skupno 10 tisoč diplomatov. Vse države članice, trenutno 25 držav članic, pa 40 tisoč diplomatov skupaj, se pravi, 1:4, vprašanje je, če je tudi učinkovitost takšna kot je razmerje, zato je debata o tej skupni diplomatski službi še kako potrebna,

evropsko službo sestavljajo osebe iz komisije, sveta in pa iz držav članic, to je v bistvu vse konkretno določa, ni pa nič dejanskega razmerja

Solana

je bil junija lani na evropskem svetu

imenovan,

naj bi bil prvi

zunanji minister Evropske unije

v kolikor bo seveda stopila pogodba v veljavo

če bo dosežen dogovor o oblikovanju obširne službe,

tako recimo bi mi prišli do kontakta v tretjih državah, kjer sedaj nimamo svojih predstavništev

ta služba je

najbolj širok dosje, ki na tem zunanje političnem področju sedaj lezi na mizi

 

PODPREDSEDNIK BOGDAN BAROVIČ

ves čas moramo opozarjati, odstranjevati demokratični deficit, opozarjati na napake, še vedno so možnosti popravkov

vendarle 1. november 2006 naj bi bil

 okviren datum, ko bi se ravnali po črki zakona.

ustavna pogodba neki kompromis 25-ih različnih pogledov na delovanje in prihodnost EU, mislim da je to velo iz vse te razprave.

pogodba o ustavi

pomemben dokument z vrednotami in cilji, ki nas vse države članice EU zavezuje k spoštovanju in hkrati deli.

še vedno smo v državi Republiki Sloveniji, ki ima svojo ustavo, svoje pravice, ki morajo biti usklajene z Evropo