Zjutraj hočemo kupiti žemlje in pričakujemo, da so jih naredili.
Isto dela DS RS, le da je izdelek malce drugačen. Od njega bi pričakoval pregledne strukturira informacije in težnjo da civilni družbi pomaga pri  formuliranju utemeljenih in jasnih stališč.
Ker sem našel komentar, ki opredeljuje del problemov in nakazuje način reševanja, ki je konflikten, kljub temu da je še vedno rešljiv s sodelovanjem, vam ga pošiljam.

Novost na www: Izhodna strategija iz krize zopet predvsem finančno Keynesijanko premetavanje obremenitev. Uspešnost tovrtnega pristopa pa je kot kaže vse manjša. Ozreti bi se morali na produkte. Šele ko je produkt z visoko dodano vrednostjo ga lahko plasiraš in šele ko ga plasiraš lahko premetavaš prihodke.
 

 

IZHODNA STRATEGIJA
častnik Finance
 

Izhodna strategija je dokument, s katerim naj bi Slovenija do leta 2013 javnofinančni primanjkljaj z več kot šest odstotkov spet spravila pod tri odstotke BDP (kar zahteva evropska komisija), o lajšanju posledic krize in pripravi temeljnih ukrepov za prestrukturiranje gospodarstva. Pripravlja jo skupina ministrov - Ivan Svetlik, Matej Lahovnik, Gregor Golobič, Franc Križanič, vodi pa jih Mitja Gaspari.

Dvig DDV za odstotno točko (na 21 odstotkov) je edini konkretni predlog v delovni različici izhodne strategije 2010-2013, ki jo pripravlja skupina z ministrom Mitjem Gasparijem na čelu. Osnutek strategije ne predvideva nobenega ukrepa za večjo konkurenčnost Slovenije, ampak nasprotno. Med predlogi tudi ni ukrepov za razbremenitev gospodarstva.

Vlada bo predvidoma spomladi začela izdelovati razvojno strategijo, ki naj bi bila podlaga za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Predvidoma ta mesec pa bo javnosti predstavila izhodno strategijo, ki je nadaljevanje protikrizne politike. Ta že zdaj podira cilje, ki naj bi jih imela razvojna strategija: večja konkurenčnost slovenskega gospodarstva in vzdržna gospodarska rast.

Predstavljamo samo nekaj glavnih "ukrepov" sicer delovne različice Gasparijevega osnutka izhodne strategije Slovenije.

 

1.DVIG DDV ZA ENO TOČKO

Osnutek strategije predlaga dvig DDV z letom 2011 za odstotno točko, na 21 odstotkov. Ta ukrep naj bi trajal (najmanj) dve leti. Z dvigom bi proračun pridobil okoli 200 milijonov evrov na leto. Predvideni, a nepojasnjeni so še nekateri varčevalni ukrepi, a šele v letih 2012 in 2013. Med drugim naj bi javna uprava privarčevala okoli 50 milijonov evrov na leto.

KOMENTAR FINANC: Dvig DDV bo najbolj prizadel revnejši del prebivalstva, ker se v celoti prenese na dvig cene izdelkov. Na domače proizvajalce dvig DDV nima večjega vpliva, zmanjša se le kupna moč porabnikov. Dvig DDV pa zmanjša zunanjo konkurenčnost izvoznikov, predvsem tistih, ki večino dodane vrednosti prikažejo doma, ker bo moral biti del DDV plačan iz končne cene izdelkov. DDV se bo sicer nekoliko poznal v rasti bruto domačega proizvoda. Znova opozarjamo, da ta ukrep neposredno pomeni zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.


2. RAZŠIRITEV DAVČNE OSNOVE

Vlada bi zgornjo mejo zavarovalnih osnov za socialne prispevke omejila, in sicer v višini najvišje letne pokojninske osnove, to je 40.865,5 evra. Hkrati bi dvignila minimalne osnove za obračun pri s. p. in d. o. o. ter razširila plačevanje prispevkov še na avtorske in podjemne pogodbe, popoldansko obrt in študentsko delo. Poleg tega bi dvignila obdavčitev kapitalskih dohodkov na 30 odstotkov.

Po mnenju ministrstva za finance bi zgornja meja zavarovalnih osnov zmanjšala zbrane prispevke za okoli 235 milijonov evrov na leto, ki pa bi bili večinoma nadomeščeni z opisanimi novostmi in tudi z višjo dohodnino (okvirno bi se samo akontacija povečala za 40 milijonov evrov na leto) kot posledico višje dohodninske osnove prebivalcev.

KOMENTAR FINANC: Bistvo tega ukrepa je, da bi se del socialnih transferjev prenesel neposredno v proračun: namesto da plačamo prispevke, bomo plačali več dohodnine. Dejansko bodo visoke plače še vedno preveč obremenjene, in čeprav ministrstvo ukrep prodaja s ciljem zaposlovanja visoko izobraženih kadrov, ta ukrep nikakor ne bo učinkoval v tej smeri.

Vlada s tem ukrepom poskuša le omejiti nekatere možnosti zniževanja osnove za prispevke, ki jih imajo samostojni podjetniki in mala podjetja. Ti si zdaj lahko izplačujejo relativno nizke plače (in s tem plačajo nižje prispevke), del dohodkov pa bodisi pustijo v podjetju bodisi si jih izplačajo kot manj obdavčene dividende.


3. DVIG MINIMALNE PLAČE NA 562 EVROV

Vlada predvideva dvig minimalne plače do višine minimalnih življenjskih stroškov. To pomeni dvig s sedanjih 460 evrov neto plače na okoli 562 evrov. Dvig bi bil izpeljan v treh korakih od januarja 2010 do leta 2012. V prvem koraku bi breme dviga v celoti pokrila država z dvigom davčne olajšave do višine minimalne plače. Breme dviga v letih 2011 in 2012 pa prevzamejo delodajalci. Zaradi ukrepa naj bi država letos ostala brez 26 milijonov evrov proračunskih prihodkov.

KOMENTAR FINANC: Ta ukrep bo spet povišal strošek dela, kar zmanjša konkurenčnost Slovenije. Tudi prvi korak ne bo za delodajalce nevtralen, ampak bo dvignil strošek dela. Dvig davčne olajšave dejansko le v manjšem delu zmanjša dohodninske obveznosti, povečal pa bo socialne prispevke.


4.UNIVERZALNA POKOJNINA ZA VSE

Predvidena je posodobitev pokojninskega sistema, leta 2015 pa naj bi dobili tudi povsem novega. Posodobitev med drugim predvideva dvig starostne meje za upokojitev, izenačitev pogojev za moške in ženske, podaljšanje obračunskega obdobja za odmero pokojnine, črtanje časovnih bonusov (beneficiran staž) in širši zajem zavezancev (študenti, večja obdavčitev s. p. in d. o. o.).

Nov pokojninski sistem naj bi imel štiri stebre, od teh naj bi tako imenovani ničelni steber vsakomur zagotavljal univerzalno pokojnino nad mejo revščine. Predvidevajo tudi zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za to, ki bo prinesel novo obliko obveznega socialnega zavarovanja (nov prispevek).

KOMENTAR FINANC: Opisana posodobitev pokojninskega sistema je le izhod v sili in bo slabo vplivala na prožnost trga dela. Dejanska uresničitev novega pokojninskega sistema pa je močno vprašljiva zaradi interesov vpletenih skupin (sindikatov in upokojencev).

Manjkajo tudi alternativni modeli pokojninskega varčevanja, ki bi omogočali širše možnosti za plemenitenje vplačanih premij. Treba bi bilo na primer davčno izenačiti oblike prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in dolgoročne oblike naložb.


5. POPRAVKI DRŽAVNIH JAMSTVENIH SHEM

Ministrstvo za finance predvideva, da jamstvena shema ne bo več omejevala reprogramiranja posojil podjetij (tajkunskih posojil), in bo odpravilo tudi omejitev višine posojil iz sheme na maso plač v podjetju. Podjetjem s slabo boniteto bi država prek neposrednih jamstev omogočila najetje posojila pri bankah, vodilni in lastniki teh podjetij pa bodo morali jamčiti za projekte s svojim premoženjem. Mogoča je nova shema zgolj za financiranje obratnih sredstev.

KOMENTAR FINANC: Po letu dni (ne)delovanja jamstvenih shem je jasno, da niso izpolnile svojega cilja. Predvideni popravki shem pa so odmik vseh dosedanjih načel, denimo da se s posojili ne pomaga tajkunom.

Po več kot letu dni bi morali biti ukrepi usmerjeni v normalizacijo poslovanja bank, ne pa v podaljševanje in prikrivanje posojilnega krča na račun davkoplačevalcev. Obenem ukrep povzroča, da bodo banke podcenjevale tveganja pri odobravanju posojil podjetjem s slabo boniteto, saj bo posojilo imelo državno garancijo.


6. VEČJA VLOGA DRŽAVNE SID BANKE IN SANACIJA SLABIH NALOŽB

SID banka naj bi imela vlogo holdinškega sklada, ki bi se financiral iz razvojnih virov proračuna, sredstev banke, virov podjetij in tveganega kapitala. Ta sklad bi usmerjal sredstva podobno, kot jih podjetniški sklad za mala in srednja podjetja. Predvidena je tudi koncentracija regionalnih garancijskih shem v SID banki .

Ministrstvo za finance ocenjuje, da slaba banka v tem trenutku ni potrebna - po oceni banke Slovenije imajo naše banke le okoli dva odstotka slabih terjatev in nimajo težav s solventnostjo.

KOMENTAR FINANC: Državna SID banka na močno konkurenčnem bančnem trgu postaja močan igralec in zmanjšuje zdravo tržno konkurenco. Bolje bi bilo razviti finančni trg, da bi lahko podjetniki z dobrimi idejami laže prihajali do sredstev za njihovo uresničitev. V bistvu se s tem financiranje projektov osredotoča zgolj na posojila, posojilni trg pa bo večinoma obvladovala država.


7. VEČJI NADZOR NAD PORABO JAVNIH SREDSTEV

Predvideva se sistem nadzora in učinkovitosti izvajanja državnih razvojnih prioritet in temu naj bi se prilagajala tudi poraba državnih sredstev, skupaj z evropskimi. Predlog predvideva možnost odvzema pravic do denarja, če ne bo rezultatov. V tem primeru bi se sredstva preusmerila predvsem v portfeljske garancijske sheme za mikroposojila.

KOMENTAR FINANC: Predlog ne navaja, kaj so razvojne prioritete in kakšna so merila njihove učinkovitosti. Je tudi zelo omejevalen, saj pomeni nevarnost, da bodo do sredstev, ki jih bo razdeljevala državna SID banka, lahko prišla samo določena podjetja. Racionalnost in učinkovitost porabe javnih sredstev s tem ukrepom nista zagotovljeni. Pogrešamo tudi možnost zasebnih vlaganj v te projekte.


Spregledano

Česa izhodna strategija nima, pa bi morala imeti?

Kaj manjka v strategiji? Reforma zdravstvenega sistema, dvig konkurenčnosti, davčna razbremenitev gospodarstva...

Kje je varčevanje v javnem sektorju? Tabela v osnutku, ki govori o proračunskih odhodkih, ne predvideva zmanjšanja v letih 2010 in 2011, v letih 2012 in 2013 pa naj bi se zmanjšali za 214 oziroma 270 milijonov evrov, od tega po 50 milijonov na račun javne uprave. Največ prihrankov je sicer v obeh letih predvidenih v rubriki "ostalo", ki ni razložena.

Kje so racionalizacije? Zapiranja agencij, uradov in drugih organov, ki bi prav tako prinesla prihranke, niso predvidena. Načrtovanih pa je kup administrativnih sprememb in novih javnih institucij: nova agencija za upravljanje podjetij, nov sklad za ravnanje z državnimi nepremičninami, nova agencija za javno naročanje, preoblikovanje Darsa, Kada in Soda, urada za varstvo konkurence v agencijo ...

Ocena: To ni strategija, čeprav je še delovna različica, se bere kot srednješolski referat, brez konkretnih ukrepov in brez določenih ciljev - zlasti javnofinančnih projekcij. Denimo na področju izobraževanja, šolstva in kulture je kot prednostna naloga poudarjeno "spodbujanje sodobne, prodorne in času prilagojene ustvarjalne prakse (urbana kultura, avdiovizualne vsebine, arhitektura, ples, oblikovanje)".

 

 

Krizo lomijo menedžerji
http://www.finance.si/268174/Krizo-lomijo-mened%BEerji

Janez Tomažič  Mateja Bertoncelj Tanja Smrekar

Finance 5/2010                                                                                                            8.1.10 00:01

 

Kdo se v krizi najbolj znajde? Komu gre dobro kljub krizi? Kdo zna najti kupce?

Večina anketiranih slovenskih podjetij je pri naročilih v primerjavi z lani dosegla preboj, seveda pa so še daleč od rekordnih ravni. Prvo letošnje četrtletje je z naročili pokrito, v nekaterih panogah se bojijo sezone.

Stojan Petrič, predsednik koncerna Kolektor Group: "Glede na najmočnejše mesece v letu 2009, ki so bili od vključno septembra do novembra, pričakujemo v prvem četrtletju 2010 dvoodstotni upad. Ocena prodaje v prvem četrtletju pa je še vedno kar 40 odstotkov nad prvim četrtletjem leta 2009, toda 13 odstotkov pod prvim četrtletjem 2008. Ta upad bi bil pri nas še večji, in sicer 18-odstoten, če ne bi kupili nemškega podjetja KMT.

V drugem četrtletju pričakujemo nadaljnje upadanje. Največje težave imamo z zavarovanji terjatev pri bolj tveganih kupcih in z likvidnostjo na balkanskih trgih. Nemški trg je stabilen in v okviru prodajnih napovedi."

Marjan Mačkošek, direktor Štore Steel : "Pobiramo se, ker smo poiskali nove kupce. Že zadnje četrtletje 2009 je bilo boljše kot prejšnji meseci, in to se nadaljuje tudi letos. Lani je bila prodaja manjša za 65 odstotkov, zdaj prihajamo na raven, ki je 35 odstotkov nižja od ravni prodaje v primerjavi s časom pred krizo. Od marca lani smo imeli 32-urni delovnik, decembra smo se vrnili na 40-urni delovni teden. Drugo polletje naj bi bilo še boljše, tudi zato, ker bomo zagnali 22 milijonov evrov vredno naložbo v nove valjarske proge."

Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie : "Sprotna naročila za avtomobilsko industrijo se popravljajo, možno pa je, da se bo zaradi ugašanja subvencij spet pojavil upad. Od dna krize, ki je bilo pri nas v drugem četrtletju minulega leta, so naročila trenutno višja za 15 do 25 odstotkov, a še vedno vsaj od 15 do 20 odstotkov slabša kot pred krizo. Na področju sistemov za klimatizacijo zgradb smo trenutno na petino nižjih obratih, pričakujemo še nadaljnje zniževanje. Zato iščemo nove trge, pri klimatskih napravah je cilj Libija, pri avtih smo prišli v Audi, Porsche in h kitajskim proizvajalcem. Na Kitajskem začenjamo lastno proizvodnjo."

Dušan Šešok, predsednik uprave Iskre : "Kaže nam kar dobro. Lani je bil upad prodaje v primerjavi s časom pred krizo osemodstoten. V začetku leta je bil upad seveda precej večji, a jeseni so se stvari začele popravljati. Decembra je bila prodaja za 13 odstotkov boljša kot decembra 2008. Za prvo četrtletje pa tudi za celotno leto 2010 ocenjujem, da bo od osem do deset odstotkov boljše od leta 2009, torej bomo že na ravni iz leta 2008 oziroma celo malo nad njo."

Matjaž Lenassi, predsednik uprave Alpine : "Za prvo četrtletje kaže, da bo za petino slabše kot lansko. Zdaj delamo kolekcijo za modno obutev pomlad-poletje, pri tisti za jesen-zimo smo konkurenčnejši, tako da računam, da se bodo naročila spomladi popravila.

Bolje nam kaže pri športnem programu pri tekaških in smučarskih čevljih, kjer ta hip dosegamo rekorde. Gledano v celoti, pa je letos prodaja slabša. Lani smo od marca do septembra imeli v proizvodnji 36-urni delovnik, v drugih službah je ta veljal do konca decembra. Zdaj smo vsi na 40-urnem delovniku, s februarjem pa bo od 40 do 60 sodelavcev odšlo na čakanje. V Sloveniji imamo 609 zaposlenih, od tega 150 v trgovinah."

Andrej Bogataj, Avtocenter Špan : "Naša prodaja je sezonska in s polno paro začnemo delati marca, tako da primerjave po četrtletjih nimamo. Lahko pa rečem, da je bilo minulo leto težje. Strankam smo se bolj prilagajali in jim poskušali priskrbeti recimo tudi takšne pnevmatike, ki jih sicer ne ponujamo. Tako je bila prodaja še naprej dobra. Prihodnji meseci morda ne bodo ravno najboljši. Vozniki bodo najbrž tudi poleti vozili z zimskimi gumami."

Marko Jagodič, direktor Papirnice Vevče : "Trenutne razmere na trgu so solidne in povpraševanje po naših izdelkih je boljše. Težava pa je plačilna sposobnost kupcev. Ti želijo daljše plačilne roke, medtem ko želijo naši dobavitelji krajše. Posebno izrazit pritisk po odlogu plačil je pri slovenskih kupcih. Izvozimo 80 odstotkov svojih izdelkov.

Zaradi narave izdelkov (specializirani smo predvsem za proizvodnjo etiketnih papirjev in papirjev za gibko embalažo) je nihanje povpraševanja običajno. Vendar pa je bilo povpraševanje konec leta 2008 in v začetku leta 2009 izrazito slabše kot sicer. Lani smo imeli okoli 20-odstoten upad naročil, torej 20 milijonov evrov manjše prihodke v primerjavi z letom prej. Trenutno imamo polno zasedene zmogljivosti, težko pa dam napovedi za vnaprej."

Damjan Možina, direktor prodaje in regije vzhodna Evropa v Krki [KRKG 67,45 -0,46%]: "Ne opažamo zmanjšanja povpraševanja. Prejeta naročila izdelkov smo sposobni dobaviti neposredno po prejemu naročila. Zato od kupcev praviloma naročil ne prejemamo več mesecev vnaprej. Naročila za prvo četrtletje 2010 sledijo dinamiki četrtega četrtletja leta 2009.

Ne opažamo večjih odstopanj od predhodnih primerljivih obdobij. Letos pričakujemo nadaljnjo rast povpraševanja po Krkinih izdelkih. Zaradi vplivov zniževanja cen pričakujemo malce večjo rast fizičnega obsega prodaje od vrednostnega. Pogajanja s kupci so poleg pospeševanja prodaje in področja cen usmerjena predvsem k dogovarjanju o ustreznih plačilnih rokih, ker želijo nekateri kupci zaradi likvidnostnih težav daljše plačilne roke."

Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe : "Ocenjujemo, da bo uspešnost poslovanja v letošnjem prvem trimesečju na ravni lanskega četrtega trimesečja in boljša, kot je bila v lanskem prvem trimesečju. Uspešnost poslovanja v ladjarstvu večinoma ni odvisna od količin prepeljanega tovora, ampak od višine voznin po toni ali pa od dnevnih najemnin ladij. Oboje se spreminja. Naše ladje so lani prepeljale celo več tovora kot leto prej, a so bile voznine nižje. Te so bile v prvem četrtletju letos podobne tistim iz druge polovice minulega leta. Torej boljše, kot so bile voznine v zadnjem četrtletju leta 2008 in v prvem polletju 2009, ter slabše, kot so bile v prvih treh četrtletjih 2008.

Ugodni trendi veljajo trenutno za prevoze razsutih tovorov, kar je naša glavna dejavnost. Pri drugih vrstah prevozov (kontejnerji, avtomobili in podobno) so se količine prepeljanega tovora po svetovnih morjih zmanjšale. Pričakujem, da bodo naše ladje zaposlene vse leto. Ne morem reči, da imamo na kakšnem trgu posebne težave. S plačilno nedisciplino se za zdaj ne srečujemo (oziroma zelo malo)."

Lek , farmacevtska družba: "Svetovna finančna kriza ni obšla farmacevtske industrije, saj se je rast porabe zdravil dodatno upočasnila, likvidnost pa zaostrila na številnih trgih. Tudi mi smo lani občutili pomembno zmanjšanje naročil za določena zdravila na določenih trgih centralne in vzhodne Evrope, kar smo delno nadomestili s povečanimi naročili in lansiranji novih izdekov na nekaterih trgih zahodne Evrope in severne Amerike.

Trend manjšanja obsega naročil je bil zelo izrazit v prvi polovici leta 2009, a smo v drugi polovici že opazili preobrat, ki se nadaljuje v prvo četrletje 2010. Kako bo v nadaljevanju, je težko napovedati, saj so napovedi o hitrosti okrevanja svetovnega gospodarstva različne. Institucije, ki proučujejo trg zdravil, napovedujejo umirjene rasti porabe v prihodnjih letih."

Adria Airways : "Glede na rezervacije ocenjujemo, da bi v prvem četrtletju prepeljali približno enako število potnikov kot v istem času lani. Načrte za letos smo pripravili zelo previdno, ne pričakujemo večjega izboljšanja trga. Ocenjujemo, da se bo število potnikov povečalo največ za dva odstotka, za toliko se bo povečalo tudi število poletov. Pri prevozu tovora pričakujemo osemodstotno rast.

Bolj optimistični načrti so v segmentu vzdrževanja letal za tretje osebe, saj nam je konec leta že uspelo podpisati nekaj dolgoročnih strateških partnerstev, pravkar pa tečejo še pogajanja za vzdrževanje več kot sto letal (tipa CRJ700/900 in Airbus družine 320). Pri vzdrževanju načrtujemo 28-odstotno rast. Če se nam bo uspelo razširiti z dodatnim tretjim hangarjem, bi bila rast prihodkov iz vzdrževanja za tretje osebe lahko še večja. Lani se je prodaja zmanjšala na večini tujih trgov, upad pa je v glavnem posledica recesije, ponekod pa je bil upad večji tudi zaradi nadpovprečne rasti v letu 2008, ko je Slovenija predsedovala EU.

Zaradi prevelikega zmanjšanja povpraševanja smo se odpovedali progi med Ljubljano in Bukarešto. Največji upad prodaje smo imeli na trgih Belgije, Bosne, Romunije, Poljske, Ukrajine in Velike Britanije. Opažamo težave pri izvajanju plačil naših poslovnih partnerjev, saj se plačilni roki samovoljno podaljšujejo."

Luka Koper [LKPG 24,60 -1,60%]: "Za našo dejavnost so značilna sezonska ali mesečna nihanja. Ne glede na to pa je bil v prvem in zadnjem četrtletju leta 2009 obseg skupnega ladijskega pretovora skoraj identičen (3,7 milijona ton), razlike so nastale le v sestavi blaga. Glede na napovedi ladij za prvo četrtletje tega leta ocenjujemo, da bo obseg pretovora enak kot v prvem in zadnjem četrtletju minulega leta.

V zadnjem četrtletju minulega leta je bilo čutiti manjšo rast povpraševanja predvsem po storitvah kontejnerskega terminala. V poslovnem načrtu za letos smo predvideli devetodstotno rast ladijskega pretovora (14,4 milijona ton) ter sedemodstotno rast poslovnih prihodkov, ki naj bi v letu 2010 znašali 116,5 milijona evrov. Pritiski naših naročnikov na cene so zelo veliki, a za zdaj še nismo močneje posegali v cenovna razmerja.

Spopadamo se z enakimi težavami kot drugje: upad povpraševanja, manjša naročila, manjša proizvodnja, likvidnostne težave. Kljub temu nismo opazili specifičnih težav na nobenem trgu. Na nekaterih, na primer v Avstriji in na Madžarskem, smo celo povečali pretovor kontejnerjev kljub kriznim časom, kar verjetno pomeni, da so lastniki blaga izbrali jadransko namesto severnoevropske pomorske poti."

 

 

---