SLOVENIJA V EKONOMSKO-SOCIALNI IN INSTITUCIONALNI KRIZI

Spoštovani, hvala za vašo odločitev, da lahko komentiram.

Upam da bom kar se da kratek.

Zahvaljujem se za sprejem mojega komentarja, kjer sem  se osredotočil na dva bistvena problema, ki pogojujeta trenutno gospodarsko situacijo v kateri se nahajamo, še bolj pa tisto, ki nam posledično grozi.
 

1.) Poudarjam predvsem to, kar je vsakomur, že ob vstopu v katerokoli trgovsko prodajni objekt, zaznavno o izvoru artiklov, ki ga obkrožajo. Velik del teh prihaja iz dežel daljnega vzhoda, ki so proizvedeni na podlagi nelojalne konkurence. Saj v proizvodnji izrabljajo celo otroke od 10. do 15. leta starosti, tako rekoč za pest riža opravljajo potrebna dela v proizvodnji izdelkov.

Nemogoče je, da bi recimo pri istovrstnem izdelku z enakim plačilom, takemu načinu lahko konkurirala šivilja Mure, če vzamemo, da mora preživeti v naših zahtevah za preživetje. Ker pa smo ujeti v tokove globalizacije, se moramo do neke mere sprijazniti z zadevami, ki nam jih ta globalizacija narekuje in ki je s takim načinom selitve proizvodnje in tehnologije, v največji meri povzročila, na eni strani bogatenje, na drugi pa nastanek RECESIJE.

Da bi Slovenijo, nas 2 milijona prebivalcev nekako zaščitili, moramo kot država bolje paziti na input autput blaga, ki ga izmenjujemo. Tako da bi preko EU skušali doseči protidumpinške ukrepe na izdelke, ki so proizvedeni na izkoriščevalski osnovi in za naš proizvod predstavljajo nelojalno konkurenco.

Na "autput" strani moramo poskrbeti da bodo izdelki izboljšani tudi preko novih tehnologij, tako da bi ustvarjali zadosten interes kupca v tujini. S tem bi dolgoročno uspešno poravnavali zunanje dolgove, ki so enormno narasli.

2.) Dobro se je učiti tudi iz zgodovine, ki je dobra učiteljica tega, da so krize bile tudi že v preteklosti in govori o načinih s pomočjo katerih so se  v takratni situaciji določene države naenkrat izvile iz krize in opomogle. Največkrat jim je to uspelo z natančnim, vojaško programiranim redom. Ljudsko rečeno, da so se spravili v red kot mravlje. Takšen narod in organiziranost pa ne more prizadeti nobena recesija, ali kaka druga kriza, pa naj bo takšna ali drugačna.

3.) Mnenja sem, da je ima vsak sistem (bodisi kapitalizem, nacizem, komunizem itd.) poleg slabih tudi dobre elemente in je potrebno, da premostimo in pozabimo kakršnekoli zadržke, ki nas omejujejo da te elemente, ki so bili v sistemih dobri v praksi, za naše skupno dobro, v nadaljnje tudi uporabimo.  

Hvala.

Ivan Koderman str. ing.   

---

SLO V GOSPODARSKI INSTITUCIONALNI KRIZI