Lažni argumenti za gradnjo TEŠ 6

V polemikah za in proti zagovorniki izgradnje TEŠ-6 uporabljajo trditve, ki pristransko argumentirajo ekonomsko in ekološko »upravičenost« projekta. Teh »argumentov« je vsaj sedem!

Prvič: Trditev, da v Sloveniji ni podjetja, ki bi lahko, tako kot TEŠ-6, zagotovil delo za 40 let za 3.500 ljudi, je demagoška, saj operira z nizko-produktivnimi in nizko-tehnološkimi delovnimi mesti! Prvič, ne gre za 3500 ljudi, gre za rudnik s 1600 delavci in od tega je 600 rudarjev. Rudarski poklic je spoštovanja vreden tudi zato, ker so rudarji zaradi premagovanja mnogih naporov zelo cenjeni delavci, vsekakor sposobni tudi mnogovrstnega prekvalificiranja (v monterje, inštalaterje, konstrukterje, postavljavce podkonstrukcij solarnih elektrarn, vrtalne mojstre za geotermalno energijo, itd. Te profile delavcev zdaj »uvažamo« iz Slovaške in iz Bosne!). Šaleški dolini je treba ponuditi nove programe, in nove poklice v energetiki ki prihaja, ne pa vztrajati na tem kar je v zatonu.

Osnaževanje bo podaljšano

Drugič: Trditev, da bomo s TEŠ-6 zmanjšali škodljive in nevarne izpuste plinov, je neresnična; s TEŠ-6 se izpusti le delno zmanjšajo, bistvo pa je da ohranjamo izpuste še za novih 40 let, in to za zelo visoko in dolgoročno nepopravljivo ceno. Zakaj vlagamo ogromno denarja v to, da se ohranja nekaj, kar škoduje naravi in človeku? S kakšno pravico zanamcem zapuščamo dediščino onesnaževanja zraka in slabšanja podnebja? (Mikronezija vlaga tožbo proti Češki zaradi širitve termoelektrarne na premog v znanem industrijskem kraju na Češkem. Lahko se celo zgodi - kar je seveda malo verjetno je pa simbolno povedno - da bo Mikronezija ali kakšna druga država tožila tudi nas.)

Tretjič: Trditev, izgradnja TEŠ-6 je nujna, ker samo na ta način lahko zagotovimo frekvenčno regulacijo, To preprosto ne drži ! Predstavljanje TEŠ-6 kot edino možnega frekvenčnega regulatorja je zavajanje, ki ne upošteva drugih, alternativnih rešitev. Regulacija omrežja je prav tako možna s plinom, novo jedrsko tehnologijo, vodno energijo. Čas bi že bil, da stroka skoči iz tega okvira in poišče odgovor na vprašanje, kako v okviru TEŠ ohraniti funkcijo frekvenčnega regulatorja brez tehnologije kurjenja premoga.

Plinski agregat v velikosti, ki zadošča razponom frekvenčne regulacije, bi lahko zgradili za mnogokrat nižjo ceno. Ali pa, če to ni možno, naj to funkcijo s podaljšanjem obratovanja opravlja kar TEŠ-5. Vse dokler se ne zgradi JEK2, ki bo z novo generacijo 3+ lahko prevzel tudi to funkcijo.

Začetek del za JEK2 se zdaj že uradno (po najnovejši informaciji iz GENI za medije) podaljšuje za 10 let.

Četrtič: Trditev, da bo TEŠ-6 dajala elektriko za sprejemljivo ceno, ni dokazana, saj bo le malo nižja od uvozne, se bo pa zaradi kazni na izpuste dejansko povečala, najvišja pa bo po letu 2020, ko bo shranjevanje CO2 obvezno. Investicijska cena se v tem primeru poveča še od 40 do 80 %.

Sprejemljivost cene je zgolj navidezna, saj odraža le trenutno stanje, ne vzdrži pa niti nekaj let, sploh pa ne srednjeročno in na dolgi rok. Glede tega celo protagonisti priznavajo, da so nekatere cenovne predpostavke še neznane.

Treba je narediti kalkulacije in simulacije rentabilnosti, ki bodo zdržale ne le nekaj let, ampak desetletja. In ki bodo vključevale ne le kazni na izpuste in stroške skladiščenja CO2, ampak tudi ceno zdravja prebivalstva in okolja Slovenije in širšega okolja. In pa seveda tudi stroške sanacije degradiranega okolja. Za nazaj in tiste ki še pride.

JE Krško 2 bi lahko zgradili prej

Petič: Trditev, da jedrske elektrarne ni mogoče zgraditi pred letom 2025, ne temelji na dejstvih, ampak na potrebi, da se ustvari »časovna luknja«, ki potem opravičuje umestitev TEŠ-6 za nekoliko daljše obdobje. Dejansko so roki za izgradnjo jedrskih elektrarn po svetu drastično krajši in trajajo povprečno 48 mesecev od začetka vlivanja prvega betona do obratovanja, pred tem pa je seveda potrebno še izvesti pripravo gradbišča pridobiti dovoljenja, soglasja in izdelati dokumentacijo. Primeri: Jedrska elektrarna EPR v Franciji bo zgrajena v 5-ih letih Najkrajši čas gradnje novih jedrskih elektrarn pa dosegajo na Japonskem in v Južni Koreji; znaša le 38 mesecev.

Pri nas pa se zapleta predvsem v pripravah na gradnjo in v imenu teh »priprav« se gradnja odlaga za desetletje, češ da potrebujejo 5-10 let za prostorski načrt in dovoljenja. Kako je mogoče, da država sama sebi ne more v minimalnem roku preskrbeti predpisanih aktov in dokumentov ? In to tako rekoč na »dvorišču« sedanje elektrarne. Se zaradi nesposobnosti in ležernosti državnih institucij zagovornikom TEŠ-6 kar sama ponuja cenena trditev, da bomo brez TEŠ-6 v tako dolgem obdobju v energetskem deficitu-električnem mrku.? Ustvarja se videz usodnosti projekta za našo bližnjo energetsko prihodnost!

Povsem realistično pa je, da JEK2 zgradimo v 7 letih (v najmanj dvojni kapaciteti TEŠa - to je od 1100 do 1600 MGW in s sovlaganjem privatnega kapitala) do leta 2017. Višek bi lahko ponudili sovlagatalju - tujemu kapitalu in tako bistveno zmanjšali lastni strošek izgradnje.

Šestič: Trditev, da je izgradnja TEŠ-6 nujna, sicer ne bomo imeli elektrike, je povezana s predhodno. Včasih jo celo podkrepijo z grožnjami z odklopom elektrike, kar ni le demagoška, pač pa izsiljevalska logika. Kot da ni alternativ! Zaradi širše javnosti in prebivalcev Šaleške doline je treba povedati, da alternative so in to raznovrstne, razvojne, zanimive in uresničljive !

Samo opomba: TEŠ-6 je milijardna investicija, v Trbovljah pa na temeljih bloka 1 postavljajo plinsko parno termoelektrarno z močjo 200 MGW za predračunsko ceno 150 mio evrov. Vemo pa tudi, da bomo gradili plinovod Južni tok iz Rusije. Pritok plina je pred vrati, saj je pogodba za Južni tok na meddržavni že podpisana! Ali gradimo plinovode samo za Italijane?

In naprej: 230 MGW plinska elektrarna Brestanica dela le s 5 % izkoriščenostjo! Bila naj bi rezerva za preprečevanje izpadov sistema. Zakaj na primer ni možen drugačen režim delovanja? Seveda bo odgovor, da je to le nadomestna, rezervna kapaciteta.

Vprašanje za energetike pa je, zakaj ne more imeti hkrati še proizvodne funkcije - za morebitnega fiksnega večjega uporabnika (Talum?). In če zdaj to ni možno, kaj je treba narediti, da bo to mogoče.

Čas do izgradnje JEK2, ki je neizogibna, moramo preživeti brez velikih investicij v fosilne vire energije. Energetska stroka mora uvideti tudi ekološki in finančni problem.

Sedmič: Izgovor, da gradnjo TEŠ-6 opravičuje tudi dejstvo, da države okrog nas gradijo termoelektrarne na premog, je polresnica. Države naprej gradijo že začete gradnje, novih investicij pa ne načrtujejo ali načrtovanih gradenj ne izvajajo (primer: v Nemčiji je ustavljenih 7 velikih projektov TE na premog. V Manheimu je civilna družba ustavila načrte za 800 MGW TE). Razviti svet, katerega del hočemo biti, se TE na premog odpoveduje, mi pa se pripravljamo na novo kurjenje premoga.

Pomikamo se torej v nasprotni smeri, kot jo ubira razvitejša Evropa. Ali je korak v razvitost to, da gradimo objekte, na katere bomo čez 15 let gledali le kot na ostanke preteklih dob industrijskega pustošenja ? In objekte, ki jih bomo čez 10 ali 15 let zapirali.

Prikrajanje podatkov o emisijah

Poleg teh glavnih utemeljevanj za graditev TEŠ-6 pa jih je še nekaj, ki jih velja osvetliti!

očitek, da so polemike o TEŠ-6 neupravičena politizacija te teme, je deplasiran, saj je energetika prvovrstna politična tema sama po sebi. Tako je povsod po svetu. Energetika zadeva dolgoročni javni interes. Seveda pa to ni strankarska ali ideološka politika. Tudi zato ne sme priti do polarizacije po tem ključu, pač pa le po kriteriju upoštevanja dolgoročnega razvoja.
izgovor, da pri TEŠ-6 ne gre za nov, ampak za nadomestni objekt, tudi ne drži, saj če bi bilo to res, bi TEŠ-5 po izgradnji TEŠ-6 zaprli. Vendar ga bodo držali pokonci - v hladni rezervi, po prvotnih podatkih do leta 2028. Ob tem pa to »hladnost« zelo elastično razlagajo, tudi tako da bo TEŠ-5 nekaj mesecev na leto (izjemoma ali praviloma ?) vendarle še delovala!
številke o izpustih zagovorniki gradnje TEŠ-6 sproti prilagajajo za »javno rabo«, enkrat za EBRD, drugič za domačo javnost. Pravilo ki ga uporabljajo je, da v zadnjem času navajajo ugodnejše številke od tistih v uradno predstavljenih dokumentih. Takšno početje je neverodostojno in jemlje kredibilnost protagonistom projekta. In pomeni podcenjevanje javnosti.
dezinformacije o (ne)zainteresiranosti tujih vlagateljev: interesa tujih vlagateljev za TEŠ-6 resnično ni na vidiku, so pa nasprotno interes za gradnjo JEK-2 pokazali italijanski investitorji. In so bili s strani Slovenije molče zavrnjeni (niti odgovora jim niso dali!) Zakaj? Ali nezainteresiranost Vlade za italijansko ponudbo kaže da fosilni lobi deluje tudi znotraj Vlade?

Zaključek

Glede na zgoraj rečeno je potreben dejanski in ne navidezni moratorij na vse aktivnosti v zvezi s TEŠ 6, dokler se ne sprejme nova energetska strategija in nov energetski program Slovenije, ki bo skladen z našimi ekološkimi in podnebnimi zavezami do nas, naših zanamcev in sosedov. Gre za moratorij, ki ne bo samo obljuba, pač pa zaveza vseh akterjev. Žal je zdaj praksa drugačna. Predsednik vlade je sicer obljubil moratorij do jeseni, zdaj pa je obljubo skrajšal iz 7 mesecev na 1 teden!

G. predsednik vlade, v vašo dobronamernost verjamemo, vendar to ni dovolj. Vaša odločnost pred javnostjo se bo izkazala za verodostojno le z odločnostjo pri vztrajanju na svojem prvotnem (razumnem) stališču o moratoriju do jeseni. Do priprave novega energetskega programa, ki bo okvirno opredelil tudi postavljanje novih objektov. Za odločitev o gradnji TEŠ-6 sta odgovorni obe, pozicija in opozicija, odločilna odgovornost pa je seveda na Vladi! Terjamo od nje, da se obnaša racionalno in da brez temeljite preverbe alternativnih možnosti, ne zagotovi denarja za vsestransko vprašljivo investicijo.

Seveda se TEŠ-evcem mudi, ker moratorij pomeni tudi čas za osveščanje javnosti. Zato tako hitijo. Nezaslišano in nedopustno pa je, da ekipa TEŠ-a, pride celo na sejo vlade (člani uprave z nadzornim svetom). Predsednik vlade bi svojo odločnost lahko uporabil, tako, da se to ne bi zgodilo in da bi zagotovil enakopravno obravnavo argumentov za in proti, sam pa bi glede moratorija ravnal tako, kot je obljubil po 2 seji energetskega sveta.

Mnogi pravijo, da je prepozno. To ni res! Vsaka pogodba je dogovor , ki ga je možno spremeniti, posebno še, če dobavitelj lahko ponudi tudi opremo za drugačne rešitve. Naredimo vse, da se malodušje v slogu »da je že prepozno«, »nič se ne da narediti«, »investicije ni mogoče ustaviti, saj nas bo to predrago stalo« ne bo zmagalo. Najmanj, kar moramo doseči, je spoštovanje moratorija in pospešitev odprte in poglobljene razprave ter nato izdelavo in predstavitev alternativnega programa razvoja energetike v Sloveniji. In doseči je treba, da se vrstni red postopkov obrne. Najprej strategija in načrt, šele nato lahko sledijo konkretne investicije.

Demagoško je trditi, da je TEŠ-6 nadomestni objekt ali celo, da je ekološki objekt. Besedne manipulacije ne morejo prekriti dejstva da s TEŠ-6 ohranjamo fosilno tehnologijo za dolga destletja in da bodo ceno tega plačevali naši zanamci. Izhodna strategija naj bi pokazala pot, kako iz krize. V njej pa ni konkretne zaveze o opuščanju visokoogljične fosilne tehnologije. TEŠ-6 pa se dogaja »kar tako«, brez strategije. Kot da problem miljardne investicije ne obstoja. In da bomo imeli hkrati vse: TEŠ-6 in JEK2 in OVE + URE. Najbolj preprosta pamet zna izračunati, da vse to skupaj ni možno in da bi bilo tudi škodljivo.

Zato je tudi napisan ta prispevek. Bil je mišljen za kasnejši termin, vendar »brzopotezne« akcije TEŠ-evcev in politikov terjajo hitre odgovore. Upamo, da se bodo slišali v javnosti in da pridejo do predsednikove vesti in v njegov razmislek in da ga spomnijo, naj prične spoštovati v javnosti dano lastno besedo!

Vili Kovačič je dipl. ekonomist, mag. Jurij Bavdaž je dipl.metalurg, dr.Dušan Petrač je fizik.