PREDLOG JAVNEGA POSVETA V DS RS
(2005):
LISBONSKA STRATEGIJA
SLOVENIJE
IZHODIŠČE:
Odgovori Slovenije na
smernice EU komisije
Kako aktivirati potenciale Slovenije?
Človeške, kapitalske, naravne…
oz. Dinamiziranje
kapitala s katerim razpolagamo v SLO
Dinamizirati tehnološke, organizacijske in institucionalne inovacije
Kako spodbuditi večjo konkurenčnost podjetij?
CILJI:
-
sprožiti
čim širšo razpravo, vabiti transparentne glede na
tematiko prodorne osebnosti, oblikovati skupna mnenja glede posameznih
projektov (pobuda da na Univerzah naredijo okrogle mize na to temo)
-
pridobitev
odgovorov, idej, izdelava kvalitetne baze podatkov, oblikovanje timov
-
iskanje
konsenza med
osebami primernimi za izvajanje lisb. strategije
-
dolgoročno
– torej po posvetu – jasnejše strateško pozicioniranje države in gospodarstva, izdelava
proaktivne razvojne politike.
1. faza: evidentiranje nosilcev posveta (osebe posveta mora izpolnjevati par ključnih pogojev: transparentnost, sposobnost izmenjavanja mnenj, strokovnost, raziskovalna lastnost in inovativnost)
2.
faza:
oblikovanje naslovnih tem nosilcev
posveta
3. faza: izmenjava nekaterih ključnih problemskih vprašanj in stališ pred posvetom med nosilci posveta, pregledno zbrana gradiva posveta (točke strinjanja)
4. faza: posvet
5. faza: oblikovanje posameznih in skupnih stališč, kot zaključek posveta
6.
faza:
intervjuji z udeleženci nadgrajena z Delfi
metodo, objava odgovorov institucij
civilne družbe in oblasti, pregledno zbrana gradiva tematike
(linki oz. gradiva na CDju) in posveta
|
NOSILCI |
PODROČJA |
|
|
|
dr. Lojze Sočan |
|
|
|
|
dr. Art
Kovačič Razvojni inštitut EF |
Predstavitev Lisbonske strategije
EU in vmeščenost SLO v to strategijo (narejena je bila za 15 starih
članic…) |
|
|
|
direktor družbe IMP
Klima Godovič: Ivan Rupnik Dr.
Borut Pleskovič |
Ivan Rupnik, glavni direktor družbe IMP Klima, ki je ena od petih
ključnih družb korporacije Hidria, je prejel nagrado Gospodarske zbornice
Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2003.
Kako dinamizirati tehnološke inovacije? |
|
|
|
Feltrin Franci
04/ 5151641
služba: 01/2428560 pogovor v torek |
Kako spodbuditi večji pritok znanja in tehnologij iz diaspore? |
|
|
|
Janez Dekleva GZS izobraževanje
janez.dekleva@gzs.si |
Neizkoriščeni oz. slabo izkoriščeni potenciali SLO izobraževalnega
sistema - Bolonska deklaracija |
|
|
|
dr. Dejan
Komelj 01/5119 48 59 |
Kaj glede preboja SLO med razvitejše države lahko ponudi Univerza? |
||
|
Dr.
Miro Cerar |
Razvojne
možnosti SLO v odvisnosti od uveljavljanja pravne države… |
||
|
Stojan Petrič
direktor Kolektorja |
|
||
|
Goran Petek direktor
koprskega Tomosa |
|
||
|
Bojko Jerman 01/
437 23 86 041 684 833 pogovor v torek |
|
||
|
dr. Janez
Žagar psiholog, andragog FF |
|
||
Glede Lizbonske strategije Slovenije sem povezan z Ministrstvom za
gospodarstvo (Andrej
Kitanovski), Vlado RS (Boštjan Kramberger), DZ RS,
Ministrstvom za delo, družino in socialo (France Pristovšek),
Raziskovalnim inštitutom EF…
Koordinator:
Vladislav Stres, uni. dipl. oec.
tel.: 031 578 981
Fabianijeva 45,
1000 Ljubljana
10:00 Velika dvorana (Tomšičeva 5) Javna
predstavitev mnenj v okviru Evropskega tedna v Državnem zboru na temo Lizbonske
strategije
Javna predstavitev mnenj v okviru
Evropskega tedna v Državnem zboru na temo Kohezijske politike
namesto da bi iskale ustrezne lastne inovativne odgovore, se prepogosto
naslanjajo na avtomatski (neprilagojen) prenos metod, politik in instrumentov
drugih (razvitih) držav
(v.s.: prihaja pa tudi do časovnega zamika, ki je ključni glede časovne
umeščenosti ukrepov)
neučinkovito inovacijsko okolje,
neustrezen prenos znanj in tehnologije, za regije, ki niso razvojno zasnovane,
ter za neučinkovito državno upravo in javne službe.
Razmerje med zdravimi podjetji po globalnih kriterijih, podjetji s finančnimi, tehnološkimi, menedžerskimi, kadrovskimi, proizvodnimi, tržnimi ali drugimi razvojnimi problemi ter »klinično mrtvimi« podjetji je v visoko razvitih državah Evrope približno 80 % : 15 % : 5 %, v Sloveniji pa 40 % : 40 % : 20 %; nekoliko bolje je na Madžarskem, v večini držav pristopnic pa je še slabše.
zmanjšanje subvencijskih
transferjev in bistveno večja razvojna prizadevanja, ki pa na dolgi rok vsem
socialnim partnerjem, in s tem tudi državi, prinašajo večje razvojne koristi.
Pri tem bosta odločilno vlogo odigrala etični zgled ter strokovna raven
političnega menedžmenta
Pri vseh državah, za katere je bil do zdaj značilen nadpovprečno uspešen razvoj, sta imela vlada in parlament vodilno vlogo in največ zaslug za kvalitativni proces razvojne preobrazbe. Hkrati pa sta tudi najbolj odgovorna za razvojni neuspeh držav in narodov.
šele visoka raven konsenza (demokratičnega ali avtokratičnega) socialnih partnerjev zadostna in odločilna osnova za kvalitativne razvojne spremembe in tehnološke preboje, nadpovprečno razvojno uspešnost in s tem za razvojno dohitevanje oziroma prehitevanje.
voz bo mogoče prestaviti v višjo
hitrost s preglednim delom in poslovanjem v javnem sektorju in menedžmentu na
vseh ravneh in z jasnimi načrti
SLO V GOSPODARSKI INSTITUCIONALNI KRIZI
|
domov |