SLOVENIJA V EKONOMSKO-SOCIALNI IN INSTITUCIONALNI KRIZI
Sanacija
države se ne more narediti na način revizionizma?
Možna je samo z zamenjavo načina dela in posledično kadrov?
Zamenjava kadrov se lahko zgodi tudi preko predčasnih volitev, pred tem pa potrebujemo novo volilno zakonodajo.
KORAKI REŠEVANJA KRIZE:
Najprej je
treba sanirati institucionalno krizo.
V JAVNEM SEKTORJU
ciljni
plačni razpon 1: 5, s prehodnim obdobjem 1 : 10
To bo omogočilo načelo varčnosti, soodvisnosti ter da bodo hierarhije
znotraj javnega sektorja šibkejše. Javni sektor je proračunsko financiran
sektor. Javni sektor ne potrebuje močnih hierarhij. Ključni temelj delovanja
je vgraditev načela soodvisnosti.
ZAKONODAJNA VEJA javnega sektorja PARLAMENT. Sprejme se načela kvalitete delovanja.
Uspešnost se meri s kvalitativnimi kriteriji. Število ustavnih presoj, ki izpodbijajo veljavnost zakonov govori o slabem delu parlamenta. Obremenjevanje z vprašanji o ustavnosti obremenjujejo US RS. Javni delavci bi morali poznati Ustavo RS na ravni da znajo presoditi kaj je in kaj ni ustavno nesporno.Število zakonov, ki nimajo uradno prečiščenega besedila govori o slabem delu parlamenta. Prečiščena besedila bi morala biti izglasovana vzporedno z izglasovanimi spremembami zakona. Na ta način postanejo predpisi dostopnejši in razumljivejši. Velik obseg predpisov in delitev predpisov po pod področjih otežuje trasparentnost in dostopnost do zahtev predpisov.
SODNA VEJA javnega sektorja.
Temeljna enota za proračunska plačila niso sodniki posamezniki ampak sodišča, ki samostojno porazdelijo tudi del plač glede na uspešnost sodišča.
Kriterij uspešnosti npr. majhno število izgubljenih sporov na Višjem, Vrhovnem, Ustavnem sodišču, Evropskem sodišču človekovih pravic dokazuje ustreznost (strokovnost, odgovornost) dela sodišča.
IZVRŠILNA VEJA javnega sektorja.
Zaostritev odgovornosti za rezultate.
Povezava inšpektoratov v samostojni inšpektorat. Inšpektorati so v sestavi ministrstev, ki bi jih sicer morali nadzirati. Ministrstva so tudi drugostopenjski pritožbeni organ v primeru izpodbijanja inšpekcijskih odločb. Tako bi se oblast spodbudila k temu da mora zakonodajo izvajati dosledno. Poudariti načelo gospodarnosti – vsak razdeljen denar na podlagi javnega razpisa se mora preverjati z načrtovano učinkovitostjo. Proračunsko planiranje se mora izvajati tudi na ravni posameznih razpisov.
Posebno pozornost gospodarnega ravnanja velja nameniti VMESNIM ČLENOM - delu javnega sektorja, ki sodeluje z gospodarskim sektorjem: Inštituti, JAPTI, ARR…
Pomembnejši del nabora kriterijev je ocenjevanje deležnikov npr. samoocenjevanje v šolskem sistemu se spremeni v ocenjevanje: staršev, dijakov in delodajalcev. Samoocenjevanje se nadomesti z merjenjem družbene dodane vrednosti.
Praktični primer negospodarnih in škodljivih ravnanj izvršilne oblasti, delovanje CUK – K.Š.
V GOSPODARSTVU
CILJI
Povečanje dodane vrednosti izdelkom slovenskega porekla. Izdelek, ki ima uporabne, ekološke... prednosti se zlahka trži. Pomemben kazalec uspešnosti inštitutov in visokih šol bi morala biti dodana vrednost njihovih storitev v slovenskem gospodarstvu.
Aktivacija KAPITALA tako fiksnega
kot variabilnega kapitala, aktivacija delovne sile (vzvodi: informacijski,
davčni, ciljno kvalitetno opredeljena proračunska sredstva npr.
protikriznega sklada).
DELOVNA SILA: Ni cilj zaposlitev ampak velikost in kakovost dobrin BDP
(tržno priznane dodane vrednosti), predvsem država skuša zagotoviti čim
višjo stopnjo samooskrbe z osnovnimi dobrinami.
p.s.: več kdaj drugič
Vladislav Stres
SLO V GOSPODARSKI INSTITUCIONALNI KRIZI