PREDLOG DODELAVE CILJEV IZOBRAŽEVANJA ZOFVI
(pristojnim posredovan leta 2006, do danes problem, ki ga obravnava ni odpravljen)

 

OPREDELITEV PROBLEMA:

Cilji izobraževanja  v šolski zakonodaji ne zadovoljujejo ključnim kriterijem izvedljivosti,  preglednosti,  jasnosti in prilagojenosti uporabnikom oz. ciljnim populacijam, saj jih je preveč, oziroma  niso ustrezno strukturirani (strateški, splošnejši, izvedbeni; področni).   Obenem pa nikjer v šolski zakonodaji ni zapisan ključni cilj razvojne  strategije Slovenije spodbujanje… inovativnosti.

ZOFVI postavlja 15 ciljev. Ker cilji  v  njem niso  našteti to  dodatno onemogoča preglednost ciljev.  ZOFVI  postavlja splošne cilje izobraževanja, področni  zakoni (Zakoni:  o gimnazijah,  pokl. šolah, osnovnih šolah…) manjši nabor teh ciljev dopolnjujejo (glejte prilogo št. 1). 

Ker se ZOFVI nanaša tako na osnovnošolsko, kot na višje in visokošolsko izobraževanje, je prav da  cilji upoštevajo nivojskost ciljnih populacij.

Zaradi slabe preglednosti ciljev v veljavni šolski zakonodaji  je nadzor nad  realizacijo ciljev bistveno šibkejši kot bi lahko bil.

 

PREDLOG REŠITVE

Teorija sposobnosti pomnjenja nas opozarja, da naj bo  ciljev  3 - 5 in ne bistveno več.

Cilji veljavnega  zakona omogočajo, da se več ciljev vsebinsko združi oz. razporedi v nivoje - nadrejene splošnosti  in področne  podrejenosti. Na ta način se lahko izboljša preglednost,  preverljivost in  izvedljivost ciljev. 

Kot član OŠ Vodmat sem  v Poslovnem poročilu  šole naletel na  kar 14 ciljnih točk, ki so bile  prepisane iz zakona o OŠ (glejte prilogo št. 1). Cilji niso bili kvalitetno   prenašani v prakso. V poslovnem poročilu tako seveda ni rubrike  konkretnih ukrepov za doseganje, v uvodu zapisanih ciljev izobraževanja oz. v poročilu ni s cilji povezane rubrike doseženo.  Cilji v poslovnem poročilu kot formalnost pa izrojevajo namene zakonodajalca in kažejo na nujnost  ponovnega razmisleka in  nivojske prilagoditve le teh (glejte prilogo št.2). 

 

 

 

 

DODATNI PREDLOGI PREDVSEM DOUNIVERZITETNEGA IZOBRAŽEVANJA

 

PREDLOG SESTAVE SVETOV ŠOL (nastalo v sodelovanju z  dr. prof. Vladimir Cindro)

 


PRILOGE:

 

1.Cilji vzgoje in izobraževanja) ZOFVI – prečiščeno besedilo   2. člen 

2.Poslovno poročilo za  leto 2005 Osnovne šole   Vodmat, Ljubljana

3.Osnutek predloga ciljev za potrebe osnovnih šol

1.Predlog načel  za  določanje ciljev izobraževanja

2.Dosedanje komunikacije glede predlogov sprememb ZOFVI posredovanih ministrstvu.

Priloga 1

ZOFVI – prečiščeno besedilo -  zahteva izpolnjevanje naslednjih ciljev izobraževanja:

2. člen  (cilji vzgoje in izobraževanja)

Cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji so:

1.      zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo,

2.      vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi,

3.      razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti in ozaveščanje položaja slovenskega jezika kot jezika države Slovenije; na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, pa ob slovenskem jeziku tudi ohranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega jezika,

4.      spodbujanje zavesti o integriteti posameznika,

5.      razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi,

6.      omogočanje vključevanja v procese evropskega povezovanja,

7.      uveljavljanje možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja,

8.      omogočanje vzgoje in izobraževanja, ki ustreza stopnji razvoja in življenjski dobi posameznika,

9.      zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi,

10.  zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij,

11.  zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami,

12.  spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja,

13.  omogočanje splošne izobrazbe in pridobitve poklica vsemu prebivalstvu,

14.  omogočanje čim višje ravni izobrazbe čim večjemu deležu prebivalstva ob ohranjanju že dosežene ravni zahtevnosti,

15.  omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti čim večjemu deležu prebivalstva.

– zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Uradni list RS, št. 12/96 z dne 29. 2. 1996),
– popravek zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Uradni list RS, št. 23/96 z dne 29. 4. 1996),
– zakon o javnih skladih – ZJS (Uradni list RS, št. 22/2000 z dne 10. 3. 2000),
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI-A (Uradni list RS, št. 64/2001 z dne 3. 8. 2001),
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI-B (Uradni list RS, št. 108/2002 z dne 12. 12. 2002),
– zakon o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI-C (Uradni list RS, št. 34/2003 z dne 10. 4. 2003) in
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI-D (Uradni list RS, št. 79/2003 z dne 12. 8. 2003).


Priloga 2 izvleček iz:

POSLOVNO  P O R O Č I L O    Z A   L E T O 2005
O S N O V N E   Š O L E   V O D M A T
L J U B L J A N A,  tel. : 01 520 38 50

 

Poročilo

1. Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje posrednega uporabnika.

Delovno področje je opredeljeno s pravnimi podlagami.

Pravne podlage v ožjem smislu delovnega področja obsegajo Zakon o zavodih Ur.l. RS št. 12/91, 8/96, Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja Ur. I. RS št. 12/96, 23/96, 64/01, Zakon o osnovni šoli Ur. I. RS št. 12/96, 33/2001, Zakon o javnih financah Ur.l. RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 in 110/02, Zakon o računovodstvu Ur. I. RS št. 23/99 in 30/02, Navodila o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna Ur.l. RS št.12/04, Navodila o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Ur. I. RS, št.91/00 in 122/00), Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ur. I. RS št. 134/03 in 34/04), Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Ur. I. RS št. 46/03) in Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno­izobraževalnega zavoda Osnovne šole Vodmat Ur.l. RS št. 49/97, 83/01.


2.Dolgoročni cilji posrednega uporabnika kot izhajajo iz večletnega programa dela in razvoja posrednega uporabnika, oziroma področnih strategij in nacionalnih programov.

 

 

Naši dolgoročni cilji so:

 

1.      zagotavljanje splošne izobrazbe,

2.      vzpodbujanje skladnega, spoznavnega, čustvenega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika,

3.      razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje, sporočanje in izražanje v slovenskem jeziku,

4.      vzpodbujanje zavesti o integriteti posameznika,

5.      razvijanje zavesti o narodni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi­,

6.      vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,

7.      vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje človekovih in otrokovih pravic in temeljnih svoboščin in s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi,

8.      razvijanje kulture miru in nenasilja,

9.      doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja in pridobivanje znanj za nadaljevanje šolanja,

10.  pridobivanje splošnih in uporabnih znanj, ki omogočajo samostojno, učinkovito in ustvarjalno šolanje ter razvijanje kritičnega mišljenja,

11.  seznanjanje z drugimi kulturami in učenje tujih jezikov,

12.  omogočanje osebnostnega razvoja posameznika v skladu z njegovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja,

13.  razvijanje in vzpodbujanje nadarjenosti in usposabljanje za doživljanje lepega in razvijanje umetniškega izražanja,

14.  v okviru projekta "Zdrava šola" še posebej vzpodbujamo zdrav načina življenja in odgovoren odnosa do naravnega okolja.

p.s. Komentar V. Stres:

Poročilo OŠ Vodmat ne  navaja pravnih podlag ZOFVI po 2001  kot so:
 – zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI-B (Uradni list RS, št. 108/2002 z dne 12. 12. 2002),
– zakon o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI-C (Uradni list RS, št. 34/2003 z dne 10. 4. 2003) in
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI-D (Uradni list RS, št. 79/2003 z dne 12. 8. 2003).

Glede tega predlagam, da se šolam  z namenom  poenotenja navajanj temeljne šolske zakonodaje  ponudi ustrezna pomoč…

Priloga 3: Osnutek predloga ciljev za potrebe osnovnih šol


ZATO  ZA POTREBE OŠ  PREDLAGAM:

dolgoročni cilji:

 

  1. zagotavljanje splošne izobrazbe,

·        doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja in pridobivanje znanj za nadaljevanje šolanja,

·        razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje, sporočanje in izražanje v slovenskem jeziku,

·        pridobivanje splošnih in uporabnih znanj, ki omogočajo samostojno, učinkovito in ustvarjalno šolanje ter razvijanje kritičnega mišljenja,

·        seznanjanje z drugimi kulturami in učenje tujih jezikov,

  1. razvijanje inovativnosti in nadarjenosti ter usposabljanje za doživljanje lepega in razvijanje umetniškega izražanja posameznika
  2. vzpodbujanje skladnega: osebnostnega razvoja, spoznavnega, čustvenega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika v skladu z njegovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja,

·        vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje človekovih in otrokovih pravic in temeljnih svoboščin in s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi,

·        vzpodbujanje integritete posameznika,

·        razvijanje kulture miru in nenasilja,

·        vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,

·        v okviru projekta "Zdrava šola" še posebej vzpodbujamo zdrav načina življenja in odgovoren odnosa do naravnega okolja.

  1. razvijanje zavesti o narodni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi­

 

Prilogo št. 4:

PREDLOG NAČEL  ZA  DOLOČANJE CILJEV IZOBRAŽEVANJA


Predlagam, da Ministrstvo za šolstvo in šport za določanje ciljev sprejme spodnja načela:

1.      cilj izobraževanja je zaposljivost, kariera oz. lastna uveljavitev udeleženca izobraževanja na delovnem mestu ter v družbi;

2.      le inovativen učitelj, ki ima ustrezna znanja ter motivacijo lahko kvalitetno izobražuje;

3.      pomeben cilj je samoizobraževanje učiteljev, dijakov in odraslih;

4.      partnerji prenove poklicnega izobraževanja so: delodajalci, delojemalci, učitelji, sindikati in državne institucije ter ministrstvo;

5.      država preko ministrstva postavlja strateške cilje izobraževanja in koordinira izvajanje nadzora glede doseženih rezultatov  (strateški cilji so razgrajeni v module zahtevanih znanj) s temi cilji postavlja temelje za ugotavljanje dodane vrednosti izobraževalnih procesov;

6.      operativno planiranje in izvajanje ciljev so naloge šol;

7.      šole so za postavljanje in izvajanje operativnih planov deležne svetovalne ter izobraževalne pomoči na način vavčerjev;

ad 1) Glede na  1. načelo postanejo delodajalci pomembnejši, kot so bili doslej. Glede na to načelo morajo šole spremljati zaposljivost dijakov in individualizirati karierno obravnavo posameznega dijaka. Pridobivati pa morajo tudi mnenja delodajalcev.

ad 2) Učitelju in šolam se mora omogočiti primerna avtonomnost na eni strani in večja odgovornost za doseganje ciljev na drugi strani. To se dosega z indikativnim planiranjem s strani ministrstva, ki ga opisujem kot planiranje strateških ciljev. Učiteljem se ponudi pomoč za ustanovitev agilne učiteljske zbornice.

ad 3) Samoizobraževanje zahteva dobro pretočnost znanja. To lahko omogočimo z dobrim dostopom do informacij. Učbeniki in gradiva, ki so nastala s sofinanciranjem ali financiranjem sredstev proeračuna se praviloma objavljajo na spletu in drugih elektronskih medijih in so javno dostopni.

ad 4) Partnerji prenove poklicnega izobraževanja delodajalci, delojemalci, učitelji, sindikati in državne institucije ter ministrstvo bodo med seboj dobro sodelovali, če bodo cilji dovolj visoki, da bodo stimulativni. Samo partnerstvo bo omogočilo doseganje visoko postavljenih ciljev. Namesto, da bi se postavljali vse višji cilji, v šolstvu na splošno beležimo iz leta v leto vse nižje cilje, pa tudi vse slabše rezultate.

ad 5) Država prevzame vlogo vrhovnega managerja (Top Management), torej določa vizijo in strateške cilje, skrbi za to, da je kontrola sestavni del izobraževanja in koordinira nadzor.  Drugi partnerji poklicnega izobraževanja imajo štabno vlogo svetovalcev. Ravnatelji šol predstavljajo srednji (Middle Management)  in učitelji nižji (Lower Management).

ad 6) Šole so »podjetja« ki proizvajajo znanje… in so zato glede metodik ter načinov dela dokaj samostojne. Šole tako postanejo inštituti iskanja novih oblik poučevanja. Za sprotno spremljanje doseganja ciljev izvajajo različne oblike samokontrole. Usposobljenost – doseganje ciljev se praviloma preverja z zunanjo kontrolo (poklicna matura). Šole bodo usmerjene k rezultatom. Poleg cilja osvojitev posameznih modulov znanj, je del rezultata izobraževanja tudi samouveljavitev dijaka, pa tudi samopodoba dijaka… Moduli znanj omogočajo pridobivanje izobrazbe  prebivalcem, ne glede na status. Samoizobraževanje bo tako lahko postalo pomemben sestavni del šolanja. Opozoril bi da poklicna matura  na velikem številu srednjih šol praviloma ni poklicna. Velikokrat so osnovni  poklicni predmeti maturitetno degradirani. 

ad 7) Število vavčerjev oz. vrednost dobijo šole glede na število dijakov ter druge kriterije, ki jih določi ministrstvo. Vavčerje učitelji koristijo za svoje izobraževanje. Del vavčerjev podeljuje tudi ravnatelj.

Večja avtonomija ter odgovornost šole, vavčerski sistem izobraževanja  vodi v tržni koncept šole. Takšna šola pa je zelo prilagodljiva. Postopnost uvajanja nove koncepcije pa ni nujno počasnost, saj bi se šole same odzivale na spremembe na »trgu«.

 

 

 

Priloga 5: DOSEDANJE SODELOVANJE Z MINISTRSTVOM GLEDE spremembe svetov šol


Paket  predlaganih sprememb ZOFVI in zakona o poklicnem izobraževanju sem na ministrstvo poslal že pred dobrim letom. Praviloma nikdar nisem prejel odgovora, tako tudi danes ne vem kaj se je s temi večkrat  poslanimi predlogi dogajalo.   14.3.2006 sem, na avtorski predlog poslan  po e pošti 27.1.2006 glede nujne spremembe sestave svetov šol sprememb ZOFVI, prejel  odgovor Mojce Škrinjar, direktorice direktorata za  vrtce in osnovne šole. Odgovor, ki ga je poslala tajnica Alenka Ajdišek, se je v celoti izognil posredovanim  predlogom. Zato  zame ni zadovoljujoč.

 

ODGOVOR MINISTRSTVA  NA POSREDOVANI  PREDOG

 

Spoštovani!

Kakor ste morda že slišali, je minister že objavil, da bo sestava sveta taka, da bo prevladalo načelo enakopravnosti. Torej- starši, zaposleni in predstavniki lokalne skupnosti bodo imeli enako število članov,  načelo pa bo veljalo za vrtce, osnovno in srednje  šolstvo. Predlog je  že v končni obdelavi in bo kot tak kmalu pripravljen za obravnavo na pristojnih organih.
Lep pozdrav ,
Mojca Škrinjar, gen.dir. direktorata za vrtce in osnovno šolstvo

 

vlado pravi:  27.1.2006    12:26


SPOŠTOVANI

V prilogi Vam pošiljam predloge spremembe Zakona  o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki sem ga pripravil skupaj  z dr. prof. Vladimirjem Cindrom.

Vnaprej hvala za  nadaljnje sodelovanje.

Problematika in desettisoči zaposlenih  ter seveda množica šolajočih kličejo k iskanju čim boljših sistemskih  zakonskih rešitev.


lep dan

Vladislav Stres, uni. dipl. oec.
zasebni učitelj

 

Hvala za odgovor. Prejel sem ga danes 28.2.2006

Zanima pa me, kako to da pri  brušenju predloga nisem povabljen k sodelovanju, h kratki predstavitvi predlogov..?

Sam se zavzemam za boljšo soodvisnost med šolsko vertikalo, del soodločevalcev predvsem v srednjih šolah pa so tudi dijaki,  ki v  vašem pismu niso omenjeni.

prosim za pogovor


p.s. na zgornje pismo, poslano 28.2.2006, do danes nisem prejel vsebinskega odgovora.

 


Vladislav Stres, univ. dipl. oec.

zasebni učitelj
GSM 031 578 981

 

REZIME:

Vsebinskih odgovorov na predloge, ki sem jih pošiljal pristojnim na ministrstvu za šolstvo, v mandatih večih vlad, niti možnosti za sodelovanje  
do danes 25. 05. 2009 nisem dobil.