Manca Košir je 19. 5. 2009 skupaj z ministrstvom za šolstvo organizirala javno tribuno z naslovom "Kakšno šolo hočemo?". Posvet je bil v dvorani Ministrstva za šolstvo in šport - Masarykova cesta 16, Ljubljana. Namenjen naj bi bil artikulaciji najrazličnejših vizij in zahtev ZA DRUGAČNO ŠOLO. Ker na spletnih straneh do danes 25. 05. 2009 nisem našel relevantnega sižeja zelo kvalitetne javne tribune jo bom skušal narediti sam. Sem namreč ZA DRUGAČNO KOMUNICIRANJE. Torej ne le za formalno, ki ima velikokrat za cilj zadostiti le kratkotrajnim interesom, ampak  želim, da se dodana vrednost  čim bolje ohrani skupaj s podatki o avtorstvu javnosti danih idej.  Naredil sem nekaj magnetogramskih zapisov. Delam zastonj saj menim, da ima tovrstno delo zelo visoko dodano vrednost, obenem pa živim v družbi gluhih...  

Da sem le v kolesju priprave Bele knjige ali pa testiranja terena, je zame premalo. Cilj teh spletnih strani je da spodbudi k ohranjanju potencialov prvega javnega posveta pri ministru  tako  da bo naslednji 03. 6. 2009 prav tako uspešen.

 


 

Na sliki vidimo uvodničarje posveta:
dr. Igor Lukšič
: minister za šolstvo in šport
, dr. Janez Krek: docent in dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani,   dr. Tamara Dietrich: indologinja,  dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič: strokovnjakinja za socialno delo in družinsko terapijo,  dr. Urban Kordeš: kognitivni (nevro)psiholog, Vili Ščuka: specialist šolske medicine in psihoterapevt

 

* Belo knjigo o šolstvu naj bi do 1. marca 2011 pripravilo 22 že izbranih strokovnjakov(inj) z različnih področij vzgoje in izobraževanja. Nacionalno strokovno skupino za pripravo bele knjige (NSS) bo vodil Janez Krek. Za njeno dveletno delovanje naj bi zagotovili od 300.000 do 600.000 evrov proračunskih sredstev. Z belo knjigo naj bi šolska politika dobila podlago za sistematično in strokovno utemeljeno preoblikovanje in dograjevanje sistema vzgoje in izobraževanja.

 

Organizacija posveta je imela velik  odmev pri učiteljih. V dvorani ministrstva za šolstvo še ni bilo toliko razpravljavcev in poslušalcev. Vsi zainteresirani niti niso mogli priti v dvorano.
 


 



 

 

 

 


Vili Ščuka: "Če hočemo spreminjati učenca moramo najprej spremeniti sebe. Vedno smo isti ljudje, z istimi obrazi že 30 let, isti ljudje pišemo ekspertize. Vedno bolj se staramo, vedno isti in vedno bolj sitni. Zato pa sem šel preje do Gregorja Golobiča. Tu, moramo začeti spremembe. Pri programih visokih šol, da bodo naši študentje drugačni, kot so ti, ki prihajajo. Resnično je čas za spremembe, ker se je začelo zdravstveno stanje naše populacije tako hitro slabšati, da moramo nekaj narediti. Moj projekt, ki ga delam že drugo leto (zastonj seveda)  je namenjen temu, da pomagam učiteljem, staršem pri teh spremembah. 40 let sem delal kot zdravnik in opažam nekaj: Naša znanost je šla s tehnologijo zelo visoko naprej, tudi za telesno zdravje otroka medicina kar dobro poskrbi, ne poskrbi pa za otrokovo duhovno zdravje. Duhovnega zdravja kot da ga ni. Duhovnost smo nekako pustili filozofom in morda teologom. Ampak  filozofija in teologija ne spada sem. Oni se ukvarjajo morda s transcendentalno duhovnostjo in drugimi zadevami. Mi potrebujemo tisto duhovnost, ki je tukaj in zdaj v otroku. Da je otrok mora biti ozaveščen sebe. Da je svobodno bitje, ki se samo odloča – z lastno vestjo, skozi celo leto. To je tisto kar moramo dati šoli.  Tega učitelji ne morejo dati ker se na fakultetah tega niti ne učijo. Sem mentor na podiplomskem študiju na filozofski in medicinski fakulteti in ko nesrečnim zdravnikom in psihologom o tem govorim, ničesar od tega ne vedo. Mislim, da je to hudo. To bi morali spoznati v dodiplomskem študiju. In potem bomo dobili drugačen, svež kader, ki bo vedel kako vnašati sestavine v svoje vsebine. .. Delam z 48 mentorji in 380 mladinci po vsej Sloveniji. Po 2 letih dela opažamo, da so se že kažejo rezultati. Zato predlagam, da se dobimo profesorji nekaterih fakultet. Med nami je moj profesor, pediatrom in zdravnikom Janezom Štrukljem in debatirava o otroku v šoli. Kajti tam otrok dobiva zdravje in ne v ambulantah. In zato bi moral biti učitelj drugačen - ne samo strokovnjak, biti MORA BITI ČLOVEK. Tudi Idrijska čipka ima 3 dimenzije tako kot jo ima Človek.  Človek ima namreč telesno dimenzijo, duševno in duhovno. Recimo da je telesna dimenzija preja, kleklanje ipd, duševna dimenzija čipke je čipkarica sama, ki umetelno zna vozlati  nit v prečudovito tkivo. Duhovna dimenzija čipke so prazni prostori med vozli – luknjice, ki jih ni videti in ki se jih ne zna znanstveno dokazovati. Toda šele s tem,i praznimi prostori čipka postane čipka, sicer pa bi bila laneno platno. In škoda je da naša šola iz učenca dela laneno platno, ne pa čipko."   

Nato je g. Šček vstal in dal vmesno poročilo projekta Brez megle v glavi ministru za šolstvo.


"Motivacijski procesi so fiziološki procesi, ki se dogajajo v človekovem telesu. Odvisni so od nevrofiziologije možgan, od transmiterskih  supstanc, od električnega potenciala, od potenciala na sinapsah ipd. Govorim o zadevah, ki smo jih mi vsi skupaj v potrošniški družbi zanemarili. Če hočemo motivirati otroka ga moram frustracijsko napeti. Zato da bo sprostil dovolj endorfinskih zalog - snovi v možganih, ki ga bodo napele, zato da se njegov potencial dvigne. Kadar pa otroka crkljam in jih nosim kot v vati, tega ne morem narediti. Vzgoja je že v predšolskem obdobju absolutno napačna.  In permisivna vzgoja, ki jo še vedno učimo na naših fakultetah je tudi napačna."

 

Marian Štancar: Z vsem se strinjam kar ste rekli ampak hudič je v podrobnostih. Te pa so pogoji. Vse lepe ideje, ki ste jih izrekli ne gredo, če ne spremenimo ključnih pogojev. Da vrnemo v šolo mir. Učitelj je poklicanost. Učitelj vas ne bo nikoli vprašal za denar. Pred seboj sem samo gledal mlade ljudi, ki živijo zelo stresni situaciji. Meni se glas malo trese ker (kot šolnik)  govorim prvič v 38 letih. V šoli se želimo pogovarjati in učiti.  


 

Na

se lahko prijavite k diskusiji, ki bo 03. 06. 2009

"Nadaljevanje javne tribune bo potekalo v skozi pogovorni proces "the world cafe". To je inovativen, preprost in demokratičen način, kako voditi pogovor o pomembnih vprašanjih."

Sprašujem se zakaj ministrstvo, pedagoška fakulteta, organizator  ne dopušča t.im. možganska nevihta ter razdeli delo po skupinah? Celo več neprijavljeni ne bomo mogli sodelovati na posvetu je zapisano na spletnih straneh, ki izvirajo iz Centra za duhovno kulturo. Mar ni ravno osnova duhovnosti sposobnost pogovoriti se, pripravljenost na spremembe na raznolikost osebnosti, sposobnosti, mnenj...  Različne osebnosti, znanja pa so osnova dobro delujočega TIMA.





Leon Zelko
Prvi del je uvodni del (50 min 29 s), kjer so svojo besedo imeli gostje (zgoraj našteti v alinejah), drugi del pa je del, ki je bil namenjen predlogom vseh prisotnih na javni tribuni. Svoje so povedali razni učitelji, pedagogi, starši, ravnatelji in drugi (1 h 15 min 27 s). Posneto je z diktafona, iz 3. vrste (bliže si nisem upal). Sliši se kar dobro, je pa potrebno dati zvočnike malo bolj na glas. Če koga zanima vroča tema z uglednimi gosti, najdete zvočna posnetka na spodnjem linku. Ko boste kliknili na link, se vam bo odprla stran Zippyshare.com, kamor sem posnetka naložil (sta prevelika, da bi jo lahko na drug strežnik). Na omenjeni strani potem poišči sintagmo "Download link" in klikni na "D o w n l o a d". Ničesar drugega ti ni treba klikati. Želim prijetno poslušanje javne tribune, ki jo je vodila dr. Manca Košir:

Kakšno šolo hočem? 1. del (govorijo gostje)

Kakšno šolo hočem? 2. del (govorijo prisotni)

url-naslova obeh posnetkov:

http://www10.zippyshare.com/d/86635360bp/1242759826/86635360.WAV (1. del)
http://www15.zippyshare.com/d/36834023ts/1242762446/36834023.WAV (2. del)



 

 

oblikovanje spletne strani:    Vladislav Stres