UMIK BALLA, UKINITEV OLIMPA KOT  SPREMEMBA DOBE 
KOT KONEC ZGODB O OLIMPU


Padec duhovnih sposobnosti Človeka pospešujejo medsebojni boji med ljudmi: Kaldejke, Anat, Seth… so se borili proti vladarstvu Svaroga, Balla, Besa… in povzročili, da se je na različne načine umaknil. Padec Balla pa je povzročil tudi sočasni predvsem duhovni, padec njegovega tekmeca - človeka.

UVOD

Troja naj bi se  je nahajajo v bližini Dardanel. Da tam kjer je raziskoval izjemni arheolog Heinrich Schliemann je bilo res slavno mesto. Dardanele je  61 km dolga morska ožina, a  le 1,2 - 6 km široka povezava med Črnim in Sredozemskim morjem.  Največja globina 82 metrov. Voda teče v obeh smereh vzdolž ožine. Ločuje Evropo od celinske Azije. Zato je bilo to mesto izjemno pomembna vojaška utrdba. Porušena je bila v vojni med  leti 1.194 -1.184 p.n.š. (vsaj tako pričajo na analize požarov na tem območju).

 Starodavno mesto Troja pa je bila povsem drugje, zato  je Odisej potoval leta in leta da je prišel do dejanske starodavne Troje. Dejanska Troja se je nahajala povsem drugje v Perzijskem zalivu toda za to razpravo to ni pomembno.

1. KDO SO BILI AIANTI?

Velikan naslikan v začetku 1. stoletja v Pompejih, Palača Vetti, Pompeji, Italija

Platon, Kritija: "Tedaj so v tej deželi živele drugačne rase (ethne) - prebivalci polisa, ki so se ukvarjali z  manipuliranjem in kreiranjem (demiourgia) hrane iz zemlje: vojaški razred, ki so ga na začetku izločili božanski možje, pa je živel posebej. Imeli so vse, kar je bilo primerno za njihove potrebe (trophe). Nihče med njimi ni imel nič svojega, ampak so imeli posesti vseh za skupno."

Ahil (Achilleus - staro grško Aχιλλεύς) in Aiax (Αiας - staro grško ) kralj Locrisa, med igro „šaha“, 500 p.n.š., Louvre, Francija.
Palma med njima simbolizira Drevo življenja v središču "Raja".

KDO JE BIL PATROCLUS?
(oz.Patroklos)

Bil je kralj dežele Opus oz. Opous, na obali celinske Grčije nasproti Evboje. Bil je tudi tisti, ki naj bi si nadel bojno opravo Ahila in bil ubit. Nato se je izkazalo da v bojni opravi sploh ni bil Ahil.  Zato je Ahil potreboval novo bojno opravo. Naredili so mu jo sami »bogovi«.

Ahil in Tetis, Nereide nosijo orožje 450 - 350p.n.š

Ahil prejema bojno opremo, 575 – 550 p.n.š., Louvre, Francija 

V 12 st. p.n.š. so Arkhonti začeli  skrivati spolno identiteto, zato so se kazali kot poročeni z Vestalkami, tu in tam pa celo kot med seboj poročeni – pari,  ki so med seboj razdelili zunanjo žensko in moško podobo. Kot Hermafroditi so bili iz istega roda med seboj praviloma povsem enakega telesnega izgleda. Sebe so prikazovali kot nesmrtne, predvsem pa je to veljalo vsaj za izbrance. Med njimi je bil tudi Ahil. Na vseh starejših upodobitvah je Ahil upodabljan z ljubkim ženskim obrazom, Ajax, njegov pandan, pa z brado s kakršno so upodabljali starozaveznega Boga.  To razlago dodatno utemeljuje dejstvo da je bil  sin Ahila prvotno obravnavan kot ženska. Imenovali so ga z ženskim imenom Pyrrhus. ko je postal  kralj mestne državice Epir so ga imenovali Pyrrhus iz Epira. Kasneje so ga imenovali Neoptolemus  Tudi Ahil je bil pred tisočletji upodabljan z ženskim obrazom.

Ahil obvezuje Patrokla, 500 p.n.š, Antikensammlung Berlin

Če je bil kdo izmed, za rajo nesmrtnih velikih junakov AIANTOV, ranjen ali ubit so napletli številne zgodbe zakaj se je to zgodilo, ljudje pri teh povedih niso igrali pomembnejše vloge, saj naj bi bili le orodje bogov Olimpa, ki se med seboj kregajo.  

Ko je bil med trojansko vojno ubit Patroklus pa se je zapletlo, saj je v bistvu ni bil ubit Patroklus ampak v nesmrtnost povzdigovani Ahil. Aianta, ki ni bil ubit v edino smrtno točko v peti noge,  so hitro odnesli truplo poveličevanega bojevnika in ga sežgali, med ljudi pa so poslali dvojnika, tokrat pravega Patroklusa, toda v opremi Ahila. Famo o njegovi nesmrtnosti so tako za silo zakrpali. Če bi ljudje zvedeli, da je bila prerokba, da je Ahil smrten le v peto, napačna, bi podvomili v Olimp in njihove razlagalce. S splošnim prepričanjem, da je Ahil smrten le v peto je imel zaradi hitrega gibanja in okovja okrog gležnjev zelo veliko bojno prednost, saj nihče ni imel volje napadati nesmrtne dele telesa. Aianti in predvsem Ahil so zlahka dobivali bitke zaradi strahu in zbeganosti nasprotnikov. Toda zarota Odiseja in pomagačev se je stopnjevala.


 Ahil odnaša truplo Hektorja , 530 p.n.š., Metropolitan, Museum, New York (zgodovinarji trdijo da Ajax odnaša truplo Ahila);  Skrajno desno simbol drevesa življenja - Starokitajski simbol za drevo, točneje simbol Svetega Grala.

Iz zgornje poslikave na grški vaze lahko razberemo več ključnih dogodkov trojanske vojne.
Svečenica privzdiguje krilo in vabi zmagovalca na rajanje in ples k svetemu drevesu Danajcev, ki ga je lahko predstavljal Aiax. Ahil izza nje na ramah nosi truplo Hektorja, izza njega je Odisej. Odisej ima na glavi nenavaden klobuk, ki govori, da je dobil navdih neba. V roki drži kačo in jo zadržuje pri njeni zvedavosti kaj se bo zgodilo  v taboru zmagovalcev. Odisej gre drugo, nasprotno pot. Tihotapi se v Trojo, kjer naj bi bilo prav tako Drevo življenja - sveti Gral - Trojancev. Po smrti Hektorja je torej (?) obiskal Trojance. Morda jim je ponudil pomoč pri pridobitvi trupla Hektorja. morda je pridobil tudi nekaj zaupnikov s katerimi je skoval zaroto. Del zarote je bilo t.im. danajsko darilo - Trojanski konj, peko katerega je infiltriral svoje pajdaše, ki so bili predstavljeni  kot simpatizerji Trojancev. 

Z umikom Aiantov naj bi ljudje dobili večji dostop do vrhunskih energij kar simbolizira starokitajski simbol za drevo ali "črka" Ž pisna v cirilici, oz. v dvojno posodo (sveti Gral) spremenjen simbol Drevesa življenja.

Obracun pred Trojo med Ahilom in Hektorjem, 580 p.n.š., Getty villa Kalifornija, ZDA

Maščevanje za hude izgube je bilo neizprosno. Slika spodaj prikazuje kako se Priam,  kralj Troje dejansko pred napadalcem sinom Ahila, Pirom sploh ni branil, strah je obrambno reakcijo onesposobil. Z roko si kralj zakriva obraz in z grozo čakaj na "sojenje".
Pir oz. Piros je šel po smrti Ahila v Trojo si nadel očetovo opravo, ki je bila kot poroča tudi Homer, vsem drugim prevelika, kopje in meč pa je z lahkoto vihtel. Opisovan je kot povsem enak očetu, da je prav tako imel orjaško postavo in da je bil potomec nesmrtnikov (vnuk boginje Tetis).
V Trojo ga je zvabil Odisej saj je vedel da bo obračunaval z velikani Troje, ki naj bi bili krivi za smrt Ahila. Sistematično so med njimi delali spore. Troja naj bi bila delo takratnih t.im. bogov, torej je bila mestna utrdba obdana s t.im. kiklopskim zidom za katerega je značilno da je grajen iz velikih nepravilno klesanih kamnitih blokov, ki se med seboj tesno prilegajo.

PIR, kasneje imenovan tudi Neoptolemus je bil sin Ahila, med prizorom, ko iz kralja Priama iztrga dušo, muzej Louvre, Francija

Hektor s ščitom na katerem je narisana glava Besa oz. Gorgone, dorski steber pa ovija kača, ki ga je kot stražarja templja napadla, 550 - 540 p.n.š. in desno "Atena" onemogoči šahiranje Aiaxu in Ahilu, 520 - 510 p.n.š., oboje  muzej Louvre, Francija

Hektor se je (glede na sporočila zapisana na poslikanem starogrškem krožniku), boril proti t.im. kači, podzavesti ljudi, branil pa je t.im. Besa, saj ima ščit z njegovo podobo. Na njegovi strani se borijo "ptiči", ki simbolizirajo duhove, horusov red...
Spodaj je zajček (dolgouhec), ki se je zatekel v t.im. Trojo.

Ball, Muzej Louvre, Francija

 Iz zgornjega kipa Balla vidimo podobnosti z perjanico in čelado Ahila in Aiantov na sploh - poudarjen dodatek ušes ter perjanico, ki je podobno kot pri tibetanskih Lam rumenih klobukov ukrivljena v ptičji kljun. Oklep ima poudarjen prostor za prsi.

Nasprotniki so bili tudi bistveno šibkejši, pred seboj so videli mogočno postavo z oklepom, ki naj bi ga izdelali sami bogovi. Oklep je veljal za neuničljivega. Kdor je imel takšen oklep in orožje ni imel velikega dela da je od strahu zgrožene in vdane v usodo klal kar enega za drugim. Več in manj so bili namreč pasivni in na begu. Stil bojevanja novega Ahila je bil malce drugačen, spremembo so tako pripisali njegovi jezi zaradi uboja Patroklusa. Med zaključnimi boji za Trojo pa Trojanec Paris uspe zadeti Ahila v slavno peto s zastrupljeno puščico. Aiant Aiax takoj poskrbi za to, da truplo zavaruje. Trojance pa je kot pravi bog pregnal za obzidje, toda Odisej, ki se z ostalimi Danajci boril z Aiaxom proti Trojancem ga prelisiči in Danajci odnesejo truplo Aianta Ahila v tabor. Tam so truplo “Ahila”natančno pregledali  in njegovo rezervno opremo, ki naj bi jo skovali bogovi. S tem, da je bilo truplo dano pred Danajce Aiaxa poniža, predvsem pa se prične hitro trgati mreža spletk Aiantov. Po slovesnosti ter žalnim igram v čast umrlega Ahila pride do delitve plena v katerem Aiaxu nočejo izročiti bojne opreme Aianta “Ahila”. Razsodniki za delitev plena pa so bili kar zajeti “sovražni” Trojanci. Aiax v postopku sojenja v katerem se je odločalo o tem kdo dobi orožje, ki so ga izdelali "bogovi" spozna, da ga Danajci in Trojaci vse bolj odkrito sovražijo. Bil je v povsem brezizhodnem položaju, proti sebi je namreč imel preveč mogočni vojski. Babilonski starodavni trik upodobljen v simbolični setovski palici je za rod gospodarjev tudi tokrat deloval uničujoče.

Aiax  samomor, na¸ščitu vidimo podobo Meduse, 530 – 525 Mestni muzej Bolonja, Španija; sredina Bes 330 30 p.n.š. muzej Broocklyn, New York,  ZDA, Bes, Royal Ontario muzej, ZDA

 Levo je palma, ki simbolizira Drevo življenja. Aiax si namešča samomorilsko orožje. Svoj meč pričvrščuje s podlago, drugo orožje - dve kopji, čelado in ščit, je odložil. Na ščitu je razvidna podoba Besa, ki je  upodobljen podobno kot na desni sliki, s stebrom nad glavo.

Aiax, upodobitev samomora, 580 p.n.š., Muzej sodobne umetnosti Basel, Nemčija

Aiax je na zgornji upodobitvi  naslikan kot velikan. Ljudje ob njem so skoraj pol manjši. Segali so mu nekako do popka. Visok je bil ok 2,5 m. Aiax je uvidel da bo razkrita celotna maškerada Olimpa, proti združenim Danajcem in Trojancem je bil nemočen. Izrazil je svoj bes, pobil del krdela ovac, ki jih je sicer oskrboval, se poslovil od najbližjih, preklel tako ene kot druge in strašil, da jih bo posmrtno preganjal ter naredil samomor.

Danajci in Trojanci so bili namreč samo navidez sovražniki. Med seboj so se pobijali in preganjali s ciljem, da zadajo čim več škode Aiantom. Aianti so bili maloštevilni, zato so posledice medsebojnega bojevanja sodobni ljudje ocenili kot nujno zlo. Da bi bili prepričljivi so skupaj uprizorili tudi osvojitev Troje, pri tem so žrtvovali številne. Nekaj Aiantov je bilo namreč tudi v Troji. Osvojitev Troje je pomenila tudi njihov konec. Aianti so navidezno zmago proslavljali skupaj z najbližjimi zavezniki na način popivanja. Opite so Danajci ob podpori številnih Trojancev uspeli pobiti. Slavni Trojanski konj je le anagram dogajanja, ki so ga zgodovinarji uspeli povsem zabrisati. Konj kot šahovska figura omogoča namreč preskakovanje ovir – je figura presenečenja. Ljudje so se z podarjenim konjem (podarjenimi vojaki) vpletli v sam ŠAH Aiantov - polbogov.      

1 Krn 20,4–8)

15 Spet je bila vojska med Filistejci in Izraelom. David je šel s svojimi služabniki in se bojeval proti Filistejcem. Tedaj se je David upehal.
16 Jišbí Benób, ki je bil iz rodu velikanov in je njegova sulica tehtala tristo šeklov brona in je bil opasan z novim mečem, je rekel, da bo Davida ubil. 17 Toda Cerújin sin Abišáj je Davidu pomagal, zadel Filistejca in ga usmrtil. Tedaj so ga Davidovi možje rotili: »Ne hôdi več z nami v boj, da ne ugasiš Izraelove svetilke.«

18 Potem je bila spet vojna s Filistejci v Gobu. Takrat je Hušán Sibeháj ubil Sipája, ki je bil iz rodu Rafájevcev.

19 Spet je bila vojna s Filistejci v Gobu. Jaaré Orgímov sin Elhanán, Betlehemec, je ubil Gitéjca Goljata, čigar kopjišče je bilo kakor tkalsko vratilo.

20 Ko je bila spet vojna v Gatu, je bil tam velik mož, ki je imel na rokah in nogah šest prstov, skupaj štiriindvajset. Tudi ta je bil Rafájev potomec. 21 Ko je sramotil Izraela, ga je ubil Jonatan, sin Davidovega brata Šimája.

22 Ti štirje so bili Rafájevi potomci v Gatu in so padli od Davidove roke in od rok njegovih služabnikov.

Kronika

Konj 550 - 500 p.n.š., muzej Metropolitan, New York, ZDA

Trojanski konj, 670 p.n.š, Mykonos, Grčija

Konj 550 - 500 p.n.š., Mysia, Italija, muzej Metropolitan, New York, ZDA

Konj 550 - 500 p.n.š., muzej Metropolitan, New York, ZDA

 Iz zgornje upodobitve je razvidno da so bili Danajci v lesenem konju, ki se je premikal s kolesi. Pred vhodom so morali izročiti orožje. Tako ščite kot čelade so imeli tako Grki kot Trojanci zelo podobne, čelada je bila pri Grkih samo malce bolj zaprta, zakrivala je tudi lica. Ko so prešli »kiklopsko« obzidje grajeno iz velikanskih kamnitih neenakomernih tesno se prilagajočih blokov, so se najverjetneje pomešali med  opazovalce popivanja v čast "zmage" in igrali vseljačenje ter pijanost, kasneje so orožje dobili nazaj in naslednji dan izvedli načrtovano operacijo odpiranja vhodnih vrat.

Bazilika sv. Pavla, Vatikan, Italija

 Zgornji ključni simboli bazilike posvečene "apostolu" Pavlu je anagram simbolov:
- veriga, ki je nekakšna ječa človeštvu, je iz devetih členkov postavljena v obliki črke omega, ki je zaprta z mečem;
- knjiga, ki ima zgoraj levo enakokraki križ (tam zgoraj) in desno spodaj ogenj (tu spodaj - na Zemlji);
- meča, ki leži na sveti knjigi in onemogoča stik med zemeljskim ognjem in svetom absolutnega (enakokraki Petrov križ). Meč onemogoča listanje knjige in razmejuje znanje od konkretnega življenja...

Je tudi tu simbolno upodobljen meč Aiaxa? Ali govori o najnovejši obliki prekletstva "boga"?

S padcem Troje je padel tudi smisel spletkarjenja preko namišljenih bogov in entitet Olimpa, ki je Aiantom (Arkhontom) preko razlaganja volje številnih bogov, služil za vnašanje nesigurnosti, zbeganosti, fatalizmov ipd. Ker je ta tehnika postala neučinkovita so se Aianti (Arkhonti) zopet zatekli v enoboštvo. Kmalu po padcu Troje so ustvarili novo religijo, ki je bila utemeljena na enem vzvišenem, nedotakljivem, vsevednem, vseprisotnem (osebnem) Bogu. Napisana je bila nova verzija Biblije (knjige knjig), katere del je javnosti deloma dostopen še dandanes. V Bibliji stare zaveze so: Arkhonti, Kiklopi, Meduse... združili svoje znanje in jo slavili kot samega Boga.

Kiklopi, skrinja znanja, 1.350 - 1.400 p.n.š., Episkopi, Kreta

Aianti naj bi  imeli sposobnost pogovarjanja z Bogom (bogovi Olimpa...) kar naj bi jim omogočalo t.im. tretje oko. Par sto let po padcu Troje so Aiante poimenovali s Kiklopi. Polbogovi, med katere so spadali Aianti so sposobnosti videnja nevidnega energetskega sveta, napovedovanja usode… imeli, bili so torej predstavniki t.im. KIKLOPOV.


Ahil, dobiva navdih od Zeusa, ki naj bi za osvojitev Troje svetoval zažig obrambnih stolpov, Ambrosian, Iliad, 5.st.

Tudi iz spodnje upodobitve smrti N vidimo pasivni odpor zaveznikov in prepustitev samega sebe na milost in nemilost vojščakom.

Smrt Neoptolemusa, sina Ahila, Louvre, Francija


Smrt Neoptolemusa, sina Ahila, Louvre, Francija in Naqsh - e Rostam, Iran

Pobijanje Aiantov, Kiklopov, Meduz... se je z občasnimi prekinitvami nadaljevalo tudi v kasnejši Perzijski državi, kot vidiumo iz zgornjega relijefa Naqsh - e Rostam.

Tudi v Iliadi podobono kot v Bibliji stare zaveze zasledimo tekste, ki opisujejo velikane. Celo več vsi polbogovi spadajo mednje.

"Tudi stari knez Foiniks je bridko jokal in objemal velikansko telo Ahila, silnega Peleovega sina... Velikansko truplo so junaki z združenimi močmi dvignili s tal in ga odnesli k ladjam, ga tam očistili krvi, ki je s prahom vred pokrivala tudi njegovo bojno opravo, potem so ga pa sežgali na prav tako veličastni grmadi, kakor so nedavno Ahila, ki je bil še po smrti vzrok druge nenadomestljive izgube za Grke.“

„Takrat pa, ko se je vnel boj za Ahilovo truplo, ali nisem bil jaz tisti, ki sem odnesel truplo z orožjem vred? Ti sam ne bi imel niti toliko moči, da bi odnesel junakovo orožje, kaj šele njega samega! Zato se umakni meni, ki nisem le močnejši od tebe, marveč tudi plemenitejšega rodu in v sorodu s samim junakom, za čigar orožje se zdaj prepirava!«„

Bili so velikani in drugačnega rodu kot ljudje, potomci Arkhontov, Ballov, Meduz...

Ahilov potomec Neoptolemus v Epiru je imel v  tretjem stoletju pred novim štetjem soimenjaka Neoptolemusa.  Je morda sodobni Neoptolemus (318–272 p.n.š.) nadaljeval rodbino Aiantov iz 11. st. p.n.š. ali je bil le njihov oboževalec? Bil edini vojskovodja, ki se je uspešno zoperstavljal rimskemu imperiju. Rimske legije je eno za drugim premagoval, toda doživljal je t.im. pirove zmage. Ob vsaki bitki je izgubil preveč resničnih zaveznikov, tako je vse bolj prevladovala logika trgovanja, podobno kot za časa DAVIDOVIH uspehov proti Amonvcem. Vse bolj idejno osamljen in finančno izčrpan  ni mogel pridobiti vse bolj oklevajočih potencialnih zaveznikov kot npr. Kartežani. To pa je  je pripeljalo do razsula in do uničenja njegove mogočne vojske ter do dokončnega vzpona setovske vladavine rimskega cesarstva, ki še dandanes skuša pridobiti absolutistično oblast. Prvotno ime za Neoptolemusa je PIR. Odtod tudi  rek PIROVA ZMAGA - zmaga ki je kljub zmagi dejansko PORAZ.

Samomor vodje vojaškega rodu arkhontov Aiaxa in obup Balla povzroči preokret verovanja. Ball se ok. leta tisoč pred novim štetjem (torej po trojanski vojni) umakne v podzemni svet. Je umik v podzemni svet šifra umika v ilegalo ali pa je Thulle svet pod zemljo kamor se je glavnina  visokih svečenikov starozaveznih božanskih junakov (začasno? umaknila? Njegov umik je ključno vplival na kasnejša verovanja in civilizacijo ljudi na sploh. Ball se odreče se svoji samozavesti, lepoti  in imenu. S tem je takratna religija verovanja v Olimp izgubila svoj temelj. Vlogo vrhovnega boga IEVSa oz. Zevsa je namreč dejansko igral Ball. Politeizem olimpijskih bogov je nadomestil monoteizem slavljenje enega zgodovinskega Boga stvarnika Človeka in Sveta. Pisati se je začela Biblija (stare zaveze) kot tekst ki bo nadomestil prejšnje svete tekste.

PESEM BALLU Psalm iz Ras Shamre, Pesem Ballu, Mitologija bliskog istoka, John Gray

Poberi svoje oblake, svoj veter, svojo strelo in dež, povedi s seboj svojih sedem otrok, svojih osem lovcev, ki preganjajo svinje, svoje prsate dekle, hčer megle, skupaj s hčerjo pljuskov rose. Z obrazom se boš obrnil proti skrivni gori, daj planino na svoja ramena, breg na svoje dlani, in sestopi  v mesto, ki ni od tu, v podzemni svet. In šteli te bomo kot vse one, ki odhajajo pod zemljo. Da, kot mrtvec boš spoznal uničenje.

Ball je zares padel na Zemljo mrtev je močni  Ball! Ni več kneza, gospodarja Zemlje! Tedaj kot blagi El sestopi s svojega prestola usede se na predpražnik, s predpražnika se usede na tla, z blatom, ki pomeni žalost, se posuje po glavi, svojo glavo s prahom v katerem sedi. Obleče tkanino okoli bokov, kot z edinim oblačilom, s kamnom izgrebe svojo kožo, odbitim kamnom, ki je oster kakor britev. Odreže si zalizke in brado, s svojimi nohti razkoplje svoja ramena, razbrazda svoje prsi kot gredice vrta, kot dno doline razbrazda svoj trup. Spregovori glasno in zajoče: “Mrtev je Ball! Kaj bo z narodom? Daganov sin! Kaj bo s številnimi? Z Ballom bom tudi jaz odšel v podzemni svet!

ŽALOVANJE AHILA Antilohos je našel junaka, ko je zamišljen sedel ob ladjah; v duhu je tehtal usodo, o kateri še ni vedel, kako se bo izpolnila, in kije vtem postala resnica. Ko je od daleč videl, kako se mu bežeči Grki približujejo, je nejevoljen ogovoril samega sebe: »Gorje mi, kaj se le zopet pode Ahajci plašno po ravnini in se zbegani umikajo k ladjam? Menda mi vendar ne bodo bogovi zadali grenke bolečine in uresničili tega, kar mi je nekoč moja mati za trdno pripovedovala, češ da bo prvak Mirmidoncev še za mojega življenja moral pasti kot žrtev spopada s Trojanci!« Vtem ko je tako preudarjal in iskal po spominu, se mu je približal Antilohos; vroče solze je prelival, ko mu je naznanil grozno resnico: »Joj meni, Peleov sin, da bi se nikoli ne zgodilo, kar boš zdaj zvedel od mene! Patroklos mrtev leži; zdaj se bijejo za njegovo truplo, bojno opravo pa mu je že Hektor slekel.«

Ko je Ahil to slišal, se mu je stemnilo pred očmi, kot bi se teman oblak bolečine spustil nanj. Z obema rokama je zgrabil dve pesti sajastega prahu in si z njim posul glavo, obraz in obleko. Potem se je — velik kakor je bil — vrgel po dolgem na zemljo in si v bridkosti pulil goste lase. Zdaj so prihitele iz šotora tudi sužnje, ki sta jih skupaj s Patroklom nekoč odpeljala kot plen; z jokom in žalostnim glasom kričeč so obkrožile svojega gospodarja, se obupno bile po prsih in vsem so se tresla kolena. Na drugi strani spet je Antilohos tarnal in solze prelival, trdno držeč Ahilove roke, v strahu, da bi si z mečem ne prerezal vratu. Vir: Gustav Schwab, Ahilovo žalovanje, Trojanska vojna Ahil si je med žalovanjem s prahom posul glavo, podobno kot Ball v prejšnji pesnitvi.

Na podlagi originalnih slik si poglejmo velikost Kiklopov, Goljatov... Bili so 1m - 1,5m višji.  Kaj so slavni in opevani "junaki" ubijali? V večini primerov ljudi brez kakršnega koli orožja, ljudi,. ki so bili sicer malce večje rasti, imeli so malce boljše senzibilne lastnosti - izjemno razvito t.im. tretje oko.

Arheološki muzej Laconian, Pariz, obračun "Odiseja" s "Polifemom" Svojo bikovko moč je Aiant (Kiklop) na skrajni desni pokazal s tem, da je enemu od napadalcev odtrgal nogi. Napadalci s pomočjo kače, ki simbolizira nagone, podzavest in naravo samo, napadajo tudi t.im. tretje oko orjaka, saj se neskončno bojijo njegovih psihičnih sposobnosti. Čaša, ki jo nudijo visokoraslemu potomcu Arkhontov, je simbol kulture in civilizacije, kot si jo predstavljajo sami kot novi gospodarji.   Riba spodaj (vidite jo na večji sliki) je simbol Poseidona. Poškodovanje Polifema naj bi dokazoval nesposobnost boga samega torej Poseidona, da bi zaščitil svojega varovanca - Kiklopa. Enak simbol ribe vidimo v mozaiku t. im. Evfraziane.		Odisej je onemogočil Kiklopa tako da ga je oslepel s kolom, ki je imel razcepljeno konico. Kol je razcepil tako, da je naredil šilo za vsako oko posebej.  Naenkrat je poškodoval obe očesi. Ilijada... se napačno prevaja v ednini. Odisej je torej uničil očesi in ne oko Kiklopa. Kiklopi so seveda torej imeli tako kot mi po dva (2) očesa, pa tudi t.im. tretje oko - zmožnost videti v prihodnost, zmožnost videti nevidni svet energij, zmožnost hipnotiziranja... 670 p.n.š. Eleusis,  Arheološki muzej Laconian, Pariz, Francija
David ubija Goljata, Sikstinska kapela, Vatikan	Calcidian, Pariz	Eleusis,  Arheološki muzej Laconian Pariz

KAKO SO ARKHONTI USTVARJALI PRAZNOVERJE ZBEGANOST IN OBUP

Odisej (Odisejeva vrnitev, Homer): »Pripluli smo na otok Aiolijo; otok plava kakor splav in se obdan z bronenim zidom dviga v nebo kakor gladka pečina. Na njem je prebival Aiolos, Hipotov sin, prijatelj nesmrtnih bogov in gospodar vetrov. V svoji palači je imel šest sinov in šest hčera; ko so dorasli, jih je med seboj pomožil in poženil. Živeli so, kakor bi bil vsak dan praznik: podnevi so jedli, pili in peli, ponoči pa spali pri svojih ženah. Aiolos nas je prijazno sprejel in cel mesec smo bili njegovi gosti. Zanimalo ga je vse, kaj se je dogajalo pred Trojo, kako močni so bili Grki, koliko ladij so imeli in kako so se vračali v domovino. O vsem tem sem mu natanko pripovedoval, kot se spodobi. Ko sem ga naposled prosil, naj nas odpravi dalje, je bil takoj voljan in nam je dal velik meh iz kože devet let starega junca; v njem je imel zaprte vse vetrove, kar jih piha na zemlji, kajti Zeus ga je postavil za vladarja vetrov in mu dal moč, da spusti, katerega hoče, in pomiri, katerega hoče. Aiolos sam ga je prinesel na ladjo, ga privezal s srebrno vrvico in ga tako zadrgnil, da niti najmanjša sapica ni mogla ven. Vendar nam ni dal vseh vetrov s sabo; vetrov mu je ostalo na pretek še doma. To se je takoj pokazalo, ko smo odpluli, ker je za nami poslal večernik, ki se je ves čas enakomerno upiral v naša jadra in gnal ladjo proti domovini.

Komentar V.S.: V svojem neznanju je Odisej dejansko mislil, da je Aiolos vladar vetrov. Dejansko je Aiolos vetrove zelo dobro poznal... nikakor pa ni bil njihov gospodar. Odiseju se je posmehoval, ko mu je za darilo vetrove dal v vreči. Tako je njega in vse njegove privržence porinil v popolno praznoverje in neumnost. Obenem je iz povedi razvidno da je Aiolos zvedel za ključne bojne podatke s katerimi je razpolagal že povsem zmedeni Odisej. To je storil zaradi uboja Kiklopa in padca Troje, saj je bil  Aiolos pristaš Arkhontskega reda.

Devet dni in noči smo nepretrgoma pluli, deseti dan proti večeru smo bili že tako blizu Itake, da smo lahko videli stražne ognje pastirjev. Tedaj me je trudnega premagal spanec, zakaj vse dni in noči sem sam ravnal z jadrovodno vrvjo; nikomur je nisem zaupal samo zato, da bi bili čim prej doma. Ko sem spal, so moji tovariši začeli ugibati, kaj bi utegnilo biti v mehu, ki mi ga je kot gostinsko darilo dal Aiolos. Menili so, da vozim domov v mehu zlato in srebro, in naposled je eden izmed najbolj pohlepnih spregovoril :

»Čudno, da tega človeka povsod tako ljubijo in spoštujejo. Koliko plena je nagrabil že v sami Troji, zdaj ga je pa še Aiolos obdaril s polnim mehom zlata in srebra! In vendar smo mi prebili iste težave in nevarnosti, a se vračamo praznih rok domov! Dajmo, odprimo meh, bomo videli, kakšne zaklade ima v njem!«

Rečeno — storjeno. Odvezali so meh in vsi vetrovi so ušli iz njega, in koj zatem je nastal vrtinčast vihar in potegnil ladjo spet na odprto morje.

Bučanje viharja in kipenje morja me je vrglo iz spanja. Takoj sem vedel, kaj je. Najraje bi se bil pognal z ladje v morje in naredil konec svojemu bednemu življenju, a sem se premislil in sklenil, da bom trpel dalje, naj že pride karkoli. Silen vihar nas je vrgel nazaj na Aiolov otok. Tu smo stopili na kopno in se založili s pitno vodo. Po kosilu sem šel sam z glasnikom in še enim spremljevalcem v Aiolovo palačo; našel sem ga, ko je ravno z ženo in sinovi sedel pri obedu. Vsi so se začudili, da smo se vrnili.

»Kaj pa ti spet tu, Odisej?« so me vpraševali drug za drugim. »Ali te nismo skrbno odpravili na pot, da bi varno dospel v domovino?«
»Krivi so moji ljudje,« sem odvrnil, »in navsezadnje tudi sam, ker sem zaspal! Pomagajte mi še enkrat, prijatelji, vam je to lahko!«
Vsi so molčali. Naposled je vstal kralj in jezno rekel:
»Poberi se mi pri priči iz hiše in z otoka! Ne morem in ne smem pomagati človeku, ki ga sovražijo bogovi! Zato mi zgini, zavrženi človek!«" 

Komentar V.S.: Aiolos je ob vrnitvi zmedenega Odiseja pokazal kako zelo ga zaničuje, takoj ko se je znašel pred njim je Odiseja nadrl in vrgel čez prag.

---

STVARNIK ADAMA

MITRAIZEM

ATLANTIDA

---

copyright ©  by Vladislav Stres

GSM 031 578 981 

---

domov