MITRAIZEM

Mitra
Sanskrtsko Mitrá, Avesta  Miθra oz.  Miθrō
 

Campania, Neapelj, 300-275 p.n.š.


GELA 420-405 p.n.š., muzej Copenhagen, Nemčija in ARKADIJA,  Pheneos, 350 p.n.š., arh. muzej Atene


Pantikapaion, 325 - 300, Miletos,
Grčija
 

 


Rdeči Pompeji, 1 st., Palazzo Massimo, Italija

 

UVOD

 

Po vsej Evropi je arheološko evidentiranih na tisoče Mitrejev, ki so seveda le v razvalinah. Javno dostopni z ohranjenimi izvornimi podatki, so zelo  redki, recimo Barberini in Santa Prisca v Rimu, Mitrej v Heddernheimu, Mitreji v Ostiji, na Ptuju. Sodobni Templarji namreč skrbno pazijo katere podatke lahko izve manipulirano ljudstvo.  V Rimu so našteli okrog 600 mitreističnih templjev, v Budimpešti, Aquincumu - Ostiji 16 mitrejev, v Poetovio - Ptuju-5 Mitrejev, v Rušah…

 

Ivo Petkovšek, Slovenci in Gral: " Mitra pa, rojen iz SKALE (po eni verziji), je predstavljal frigijsko božanstvo LUČI, izrecno ne sonca, niti lune ali zvezd, a je z vzajemno pomočjo vseh teh in z 2000 očmi nadziral svet. Od njegovih posredniških zmožnosti rasti, blagostanje, plodnost čreda, človeško življenje in rodovitnost polj. Pomen besede Mitra naj bi v Avesti bil, drug, pripale^ (a tudi Sonce, dan), saj je ponavadi v družbi boga Varune (lune, noči ;. V »miiharu-« pomeni podoben, ustrezen. Bil je le posrednik med nedoumljivim BOGOM in človekom. Bil je torej pomočnik izvajalec Boga, ki kot Demiurg ustvarja Svet in ga drži pod nadzorom. Uvedenci tega kulta so se morali ODPOVEDATI SPOLNOSTI, oziroma obdržati so se morali čisti kot graalski vitezi (»Les Mvsteres de Mitra«; »Les Rdigions Orietales«, F. Cumont). Njegov kult je predvideval vstajenje od mrtvih in Mitrov prihod na zemljo (glej tudi slov. Kralja Matjaža). Mit ra kot odrešenik je oblečen v RDEČA oblačila z MEČEM zaklal bika, pomešal njegovo mast z vinom in pripravil pijačo, ki naj bi omogočila VEČNO ŽIVLJENJE. Iz te ogabne kupe so pili njegovi privrženci (»Eine Mithrasliturgie«, Dieterich)!

V Mitrovih misterijih uvedenec pride enostavno skozi sedem stopenj in šele takrat pridobi svoj božanski sij  kar je skladno s sedmimi nivoji Baa bel stolpa (glej Babilonski stolp). Cesarski rimski vojaki so s seboj prinesli kult božanstva Mitre v Slovenijo prinesli med leti 180 in 240 (Mitreji na  Slovenskem, Ivan Curk, Ljubljana 1972).

 

V za javnosti dostopnih mitreističnih ostankih je največkrat upodobljena scena o uboju bika, ki je upodobljena več kot 500 krat. V številnih prizorih, ki pa so izvornejši in seveda običajno tudi starejši, pa nastopa Mitra kot lovec, skupaj s sončnimi božanstvi. Le koga je lovil, le koga je moral ubiti?

 

Zavojevalec Aleksander III Makedonski - Veliki  (356 p.n.š. -323 p.n.š.) kralj Makedonije, Grčije, Egipta, Perzije je šel tudi do Kavkaza in se tam spoštljivo srečal z predstavniki izjemne fizične moči. Njihovo vedenje je pretočil v svoje. Glejte simbolno vladarsko palico, ki jo je postavil izza pete kavkaškega Herkula.


Kavkaz Aleksander in gladiator
 

Srečal pa se je tudi z  predstavniki visokih duhovnikov in izmenjal darila in sklepal zavezništva.  Tudi ta stik je želel pretopiti v svojo zakladnico znanj - zopet glejte njegovo vladarsko palico. Mitra predstavlja najvišje duhovno znanje in je zato upodabljan s sončnimi žarki iza glave. V rokah drži svoj svečeniški nož, saj religijo uveljavlja preko iztrebljanja drugače verujočih.

 

 


Upodobitve Aleksandra in Mitraizma pa so novejše kot kipi t.im. Kavkaških Prometejev - glav s faraonskim kapam podobnimi pokrivali. Prava škoda ker jih ne restavrirajo, saj bi na ta način lažje zvedeli kaj se je pred davnimi časi na Kavkazu dogajalo. No tako kot egipčanski Bogovi - faraoni so bili očitno premagani, Mitraizem pa je bil le obliž nekdanjim vedenjem in sončnosti ljudi z božjim sijem.
 


 


 

HERBESSOS  340 p.n.š., muzej, Copenhagen, Nemčija
 



Abakainon 343-336, muzej Copenhagen, Nemčija


EPEIROS, Ambrakia, 238 - 168

Sicilija, Agyrion, 334 - 336



Tiberius, Caesar, Augusta, muzej Copenhagen, Nemčija

Biku so uspeli zvezati "rogove", postal je nemočen ujetnik. Izsiljevana "Šeherezada" mogočnih, ki se mora podrediti moči neposredne okolice. 



2-3 st n.š., muzej Louvre. 


Mitra, muzej Vatikan, Italija

Upodobitev Mitre v vatikanskem muzeju, , govori o poskusih psihičnega vplivanja s strani svečenikov

Mitreizem je religija, ki ima korenine (seveda, kot praktično vse) v daljni Sumeriji. Zato mit ni enostavno razložljiv niti enosmeren.
Vrhovni svečeniki Mit - ra so bili božji bojevniki, ki naj bi dostopali do najvišje resnice preko duha Mit ra, ki je neke oblika duha prednikov oz., ki so ga upodabljali tudi v obliki ptiča - krokarja. Ptič naj bi povezoval Mitro z legendarnim ubijalcem "bikov" Ahura Mazdo, Mardukom ipd. 

Če primerjamo mit o Horusu, ki ga simbolizira sokol, lahko ugotovimo da je krokar bistveno slabši letalec, tako leta neposredno blizu zemlje, krokar slabše vidi kot sokol. Tako Krokar kot Mitreistične kape predstavljata vladavino osvobojenega človeka brez Arkhontov. Upognjene kape se razlikujejo od faraonskih, Krokar se razlikuje od Sokola, oboje govori o duhovni šibkosti. Toda ljudi je kot kobilic, kot beremo v Bibliji in to je temelj fizične zmage in morebiti tudi vseh drugih zmag.  Tako, kot uporniki proti staremu redu pred njimi - so tudi i Allogeni menili, da je pomemben duhovni sodelavec tudi Luna (glejte upodobitev t.im. Selene na levi strani reliefa zgoraj). Selene naj bi bila zazrta v preteklost, duhovno pa naj bi skrbela predvsem za najmlajše - pripravnike, ki so se usposabljali za svečenike Mitre. Del svečeniškega reda so bile torej tudi ženske. Na začetku kulta so imele položaj posestnic znanja, moški, predvsem predstavnik Mit - RA, pa so znanje širili in udejanjali.  Mit-RA je zato upodabljan z zaglavnimi simbolom žarkov Sonca.  Kača jim je bila očitno negativen, deloma koristen del energij. Kača se na upodobitvah vzpenja in pije kri od ubijanega bika. Je nižje kot simbol Sethovega gibanja, ki ga simbolizira pes. Samo svečeniki Setha so bili deležni najvišjih duhovnih sporočil o načinih ubijanega potomcev naših kreatorjev - Arkhontov. Torej je bil večji del Mitraizma neposredno povezan z gibanjem Setha. In zopet smo pri boju med Horusom in Sethom (oziroma Kainom in Abelom) - med Arkhonti samimi in predvsem med potomci iz "zemlje" kreiranih ljudi (več: VAZE STVARJENJA).  Nekatere upodobitve govorijo, da so kačo - ki na individualnem nivoju predstavlja hrbtenjačo, na makro pa naravo v ljudeh samih, želeli zapeljati z obljubami drobtinic duhovne mize. preprosto ljudstvo zapeljujejo proč od peklenskega dogajanja vojne med potomci starozaveznega "boga" in kreiranimi ljudmi. Zgodovina o tem je v celoti predrugačena in ponarejena. So bojevniki za informacijsko tèmo uspešni? Dokaj, saj ljudje danes o Mitraizmu ne vedo praktično nič, zato lažje sprejemajo tezo, da je vse skupaj več in manj posledica k pravljicam naravnanega razmišljanja naših prednikov... 

"Oče Kentaurov je bil kot opisujejo mitološki spisi Iksion. Le ta je bil kot morilec tasta Deioneusa (s strani Zeusa) povišan.Zaljubljen v Hero naj bi se mu le ta približala v podobi oblaka. Iz te združitve Iksiona z oblakom naj bi se rodili Kentauri. Kentauri so bili kot kaže zavezniki Starozaveznega Boga, saj je znan da je nad njegovim šotorom bil stalno lebdel "oblak".


2. st. p.n.š. Krentauer rešuje Poseidona, Louvre
 

630 p.n.š. Muzej Atene

 

Zgornja slika nam pove zakaj so bili ljudje označeni s Kentauri tako zelo osovraženi.Prva slika (levo): Moški z konjskimi nogami in ribasatim zadkom rešuje "Poseidona", potomca obojespolnega kreatorja Človeka, ki so ga mnogi nazivali z "Bog", sam tem ljudem rečem starozavezni Bog.  Ta bitja so bila s strani  kreiranih ljudi strahobito OSOVRAŽENA. Toda ne od vseh.
Druga slika (desno):  Na vazi sta 2 prizora: Zgornji kjer "pravi" človek ubija Kenaura in spodnji kjer vidimo da ljudje Gorgone oz. Meduse bežijo.  Z ubojem Kentaurov so ljudje t.im. Meduse... zgubili podporo, ki so jim jo nudili ravno t.im. Kentauri. 
Kaj pa predstavlja - simbolizira BIK? Bik prdstavlja dediče starozaveznega boga torej tistega, ki j erazdelil spole in ustvaril spolno gensko zmešnjavo, ki mu rečemo sodobni človek.   kreatorja ljudi.

 


Mitra Karlsruhe Badisches Landesmuseum

Na detajlu vidimo trud bika da bi onemogočil kačo, ki se želi nekako osvoboditi. Kača je simbol preproste primitivnosti, izjemne fleksibilnosti in želje po življenju ter dolgoročno tudi razvoju.

Leva in desna slika: Petovija, Ptuj, Slovenija, v sredini mitreistični tempelj v Rožancu, Slovenija (slika je zaradi poškodb templja malce grafičćno obdelana).
Veliko mitraističnih templjev je bilo tudi v Sloveniji. Eden manj znanih je bil v Karkavčah.

Mitra, 2 - 3 st., muzej Louvre,
Francija
 

Britanski muzej, London
 

Biku je bilo očitan problem spola, saj Arkhonti niso bili ljudje, ki bi se razmnoževali dvospolno. Več glej članek O bogovih vode.


Grška beseda, ki označuje bika je Tauros. Fonološko ozadje besede je strašna moč. In res bik je strašno močan in to tako, da mu seveda ne moremo stopiti na nogo oz. skočiti na njegov hrbet ter ga podreti na tla. Ne, govorica upodobitev Mitre, ki ubija bika je govorica simbolov. Ritualno se je lahko poziralo pred občinstvom le tako, da je bil bik ustrezno zastrupljen ali pa je moral biti zelo, zelo mlad. Prevara pa je bila v primeru koriščenja  rosno mladega bikca prešibka... 
Poglejmo si zgodbo o "bikih", ki je neposredno vezana na človeški delež izvirnega greha.
Kentauer  je grško ime Κένταυρος, Kentauros, ki je setavljena iz  ken in tauros. Oboje skupaj fonološko pomeni jezni bik.  Boga so v 5. st. p.n. š označevali z besedo BES. Če primerjamo oznako Kentauros z Bes ugotovimo, da niso bili jezni le jezni biki ampak, da je bil jezen tudi starozavezni bog.

Mitra ubija BIKA. Le kaj predstavlja bik?  Simbol bika je bil večdimenzionalen, zato ga je težko razumeti. Na eni strani simbolizira - rod potomcev ljudi, ki so kreirali Človeka - Arkhonte, predsem pa njihove zaveznike. Le te so v času Mitraizma uspešno iztrebljali.

x
Sumersko Akkadski pečatnik 2112–2004 p.n.š Mezopotamija, Britanski muzej London, Anglija

Na zgornjem Sumerskem pečatniku vidimo slavnega Poseidona - "boga" Atlantide, ki sprejema sogovornika preko svoje svečenice. Pod klinopisnimi napisi vidimo ležečega bika. Biku Poseidon očitno daje zaščito, pa tudi vlogo razglašanja njegove besede. Simbol bika je simbol v moč in pamet kreiranih otrok Arkhontov - torej tudi Atlantidskih kraljev (več glejta KAZALO).


Katane 464-450 p.n.š., Sicilija

S strani Arkhontov kreirani ljudje niso iztrebljali le zaveznike in tako ali drugače omejevali in uničevali maloštevilne potomce Arkhontov,  torej:  Kentaure, Gorgone, Hidre, Silene, Kiklope. Uničenje njihove civilizacije so izpeljali tako, da so uničili prav vse kar bi spominjalo na njih ter njihovo kulturo..., pač vse kar bi obenem lahko ožiovilo njihovo kulturo, s tem pa tudi spomine na genocidne grehe novih delnih gospodarjev. Tema je zato zelo zahtevna.


Mitra, 2 - 3 st., muzej Louvre, Francija

Oglejmo si najprej temeljne simbole samih kipov. Na zgornjem kipu se Mitra ozira nazaj k svojemu vodniku (simbol ptiča), od katerega črpa navodilo, ki ga pelje k odločitvi, kako in kdaj je naj "bika" pokonča. Ta vodnik je lahko upodobljen kot ptič (običajno krokar), ki je lahko del njegovega plapolajočega pokrivala. Skrivni pogovor se dogaja na t.im. energetski ravni, zato pokrivalo simbolizira auro, ptič pa je lahko entiteta njegove aure.  Običajno Mitra s svojo težo desne noge stoji na bikovi zadnji nogi, kar govori da biku preprečuje pobeg. Z levo nogo se s svojo težo prenaša preko prstov nog (prvi dve upodobitvi) na hrbet "bika" v predelu t.im. trtične čakre. To simbolno govori, da se mu jemlje življenjska moč t.im. kundalinija. Tretja upodobitev pa je malce drugačna, tu se Mitra naslanja na hrbet "bika" s kolenom. To lahko govori o tem, da so "bike" hranili z neustrezno hrano - saj poznate zgodbo o Kajnu, ki je "bogu" dajal le drobovino. Spol "bika" je napadel t.im. škorpion, to simbolizira neustreznost spola Arkhontov (bili so namreč androgini, več glej Platon - Simpozyum). Škorpion pa simbolizira tudi sposobnost prevare (Pandora), krvi in smrti jeznega bika se veseli pes, ki deloma simbolizira setovstvo ljudskih množic. Rituala plenjenja in kosanja "jeznega bika" ter vsega njegovega imetja se veseli tudi kača, ki pa je dokaj oddaljena od najpomembnejšega dela rituala uničevanja Arkhontov  - fizične usmrtitve Arkhontov.  Mitra obredno podredi živalskost, torej premaguje tudi kentavrovstvo - lastnost izjemne  povezanosti z naravo in predvsem konji, Kentavri so bili pogosto zaveznikov Arkhontov, to pa je bil tudi njihov ključni "greh". 

Nekoč so "biki" - beri potomci starozaveznega Boga - vladarjem omogočali, da so vladali ("Bog" mazili Davida, kasneje njegovega sina Salomona...).
Vladarji so se za časa faraonov javnosti radi predstavljali s podobo sokola, tisti, ki pa jih je mazilil pa je bil upodabljan kot bik - kot simbol nekoga, ki vladarju omogoča zelo dobro oporo pri vladanju.  Bik predstavlja človeka z izjemno fizično močjo ter s prodornostjo volje. Vsaka državica je takrat imela svojega bika "boga", ki je skrbel predvsem za uravnavanje miselnih procesov vladarja, dnevna opravila (izvršilna oblast?) je torej opravljal faraon... Glejte obelisk iz Egipta, nekdanje Saise.

 

Mozaik, Stolac, Narodni muzej Bosne in Hercegovine 3 st. n.š.


Mesto rimskega cesarstva, Conimbriga, 2 st. p.n.š - 4. st. n.š., Portugalska

Tako na Portugalskem kot v Bosni in Hercegovini kot na Kreti... zasledimo motiv t.im. Minotaura. Nezaželjeni nosilci duhovnih moči in branilci osebne svobode so svoje opredelitve ter znanja pred gospodarji skrivali. Do teh znanj in osebnih odločitev tako posedovalci pravih (?) ciljev niso mogli priti na enostaven način. Zasliševalcem in lovcem na ljudi neprave vere so bili prava uganka. Gospodarji so se znašli pred duhovnim labirintom osebnosti, če pa je pobegnila, pa tudi pred različnimi labirinti podzemnih ipd. nepregledno prepletenih jam - zatočišč, hodnikov...

Cerkve Lincolnshire ok. 1186-1200 Anglija

Da bi postali kot osebnosti "nevidni" so si nekateri nadeli obraz nevednega ali pa nedolžnega. V tem primeru je bilo težko najti pravi obraz. "Strokovnjaki" za napačno prikazovanje zgodovinskih dejstev jih dandanes zatrjujejo da so to Gorgone in druga bejaslovna  - izmišljena bitja. 

Zgodovinski simbol rogatega moškega najdemo tudi na Japonskem.

Japonska, muzej Guimet, Pariz, Francija (slika je izrezana iz rdeče podlage)


LJUDJE KONJI...

 

V simbolni govorici imajo ljudje lahko levji trup in ptičji zadek, kot pri tem mezopotamskem pečatniku iz ok. 14 st. p.n.š.


ali pa s konjskim trupom med preganjanjem živali v imenu "petrovega" križa pred seboj. Mezopotamski pečatnik iz ok. 14 st. p.n.š.


Še en človek s telesom leva, glava govori o t.im. Atlantidskem kralju, krila pa, da je sposoben duhovne prisotnosti. Mezopotamski pečatnik, 14 - 9 st. p.n.š.

Zavezniki t. imenovanih Poseidonov, Arkhontov, Silenov, Satirov; Favnov... so bili imenovani Kentauri, tudi zato ker so bili ljubitelji živali. Nevarni so bili kot zavezniki, zato so med njimi naprotniki Setovci, kainisti... delali čistke. Arkhonti so imeli starodavno pravico do lepih praviloma nedolžnih deklet, ki so jih dobivali na način daril. Le te so setavljale njihovo žensko svečeniško in oskrbovalno osebje. Toda v času se sproži boj za in proti tej nekdaj samoumevni pravici. Visoka, tradicionalna kultura na eni strani in uveljalvjanje lastnih pravic samostojnejših kraljev na drugi. Marsikatera svečenica se je zaljubila v kulturo "Kentaurov", ki so izjemoma dovoljevali tudi da je ciljno dekle  s seboj odpeljalo tudi svojega izbranca. 

 


freski, Palazzo Massimo, Rdeci Pompeji, muzej Nepalj, Italija


Ugrabitev Helene 1429 Kraljevska palača Chateau de Blois, Francija


Prva slika:  Moški v simbolnem zelenem oblačilu, ki spominja na konjski hrbet in se podaljšuje v kačasto ribo, nudi slasti (amfora). Moškemu je podaril moč Poseidona - trozob. Tako je pridobil par, ki z njim zapuščata svoje KULTURNO OKOLJE.
Druga slika na desni: Ženska pristane na odhod v drugo kulturno okolje zaradi znanja (simbol palice). Danes je dogajanje znano po pravljični povedi o Povodnem možu ali pa o starogrški, ki opisuje Zeusa, ki kot bik ugrabi deklico Io.


"Perseus" in "Medusa", sarkof, 2.st. Panonija, Nacionalni muzej Budimpešta

Mitra ubija svečenico, ki je bila preveč dobrotna in ni vedela za nujnost eugenike. Z namenom zavajanja sporočil umetnine so jo "strokovnjaki" poimenovali z Perseus in Medusa. Mitra gleda, oz. prisluškuje kaj bo glede življenja odločila boginja lepote... Atena, ki stoji desno od njega. V času vladavine Mitraizma so pobili tudi veliko najvišjih svečenic - Vestalk. Med Vestalke (Vesta) so spadale tudi matere rimskih kraljev in cesarjev.

 220 n. š. Metropolitan New York Muzeum of Art


 

 

 

 

 

 

 550 p. n. š., atenski vrč iz Italije, Arheološki muzej Atene

Oseba z bikovo glavo in rogom ima roko oblikovano v obliko vrča, v katerem skriva prepovedan sad - nekaj podobnega zajčku. Vse skupaj nas spominja na rahel prepir med t.im. Tezejem in osebo, ki je na nasprotni strani in maha proti Tezeju da naj vsaj izbira besede.  
 


Kiklopi, 13. - 12.st. p.n.š, grška umetnost, Britanski muzej, London

Čim starejše upodobitve - ljudi konjev, ljudi bikov..."Kentaurov" najdemo, tem bolj vidimo da gre za simbolne upodobitve. Na zgornji vidimo krilata "Kentaura", ki stojita pred abstrakcijo simbola drevesa življenja. Njuno telo lahko razdelimo na živalski del, ki ga upravljata človeka v kočiji izza simbolnega bitja. Vajeti se podaljšujejo v rep, kar simbolizira da upravljata z živalskim delom "Sarafina". Do drevesa življenja v središču raja nimata dostopa, si pa tja želita, tja naj bi ju pripeljal o bitje s krili, živalskim zadkom, človeškim telesom, s ptičem na nosu. Tik pod drevesom sta levo in desno dve oviri, ki govorita da do tega "drevesa" simbolna bitja ne moreta. Drevo ima os, ki povezuje tako zgornji kot spodnji svet (prostranstva Neba in nivoje Zemlje). Tudi RAPA NUI pomeni os sveta. So se podobni rituali oz. razlage kot v sredozemlju dogajale tudi na Velikonočnem otoku?  Upodobitev govori, da "drevo" simbolni bitji branita, da sta v njegovi neposredni bližini in da lahko uživata njegove sadove. Zanimiv je tudi simbol odprtosti na njunih prsih, saj sta z "drevesom" čustveno, občutkovno povezana, sta njegova "sinova".  Pogled imata obrnjen navzgor, saj ju zanimajo zakonitosti  tam zgoraj - višjih nivojev drevesa življenja - "krvožilni" sistem.  galaksije. Način proučevanja  in razlaganja upodobljenih simbolov je POVSEM NERESEN in zavajajoč.


Kiklopi, skrinja znanja, 1.350 - 1.400 p.n.š., Episkopi, Kreta
 



Korintska vaza, Grčija

Človeški in živalski del sta ločena, upodobitve povezanosti človekih in živalskih delov so le simbolne. Ken-tauer na levi v rokah nosi vejico, simbol drevesa življenja, ki je naslikan tik nad njim. Nad glavo Ken-taura je simbol volka. Bori se s sodobnim Človekom. O boju govori položaj nog ter palice, ki jo želita dobiti vsak na svojo stran. Palica simbolizira steber, ki drži nebesni svod.  Simboli pod roko Ken-taura govori - tako zgoraj kot spodaj: "Zgoraj je Luč neba, tudi mi moramo to biti".  Simbol pod roko Človeka  pa govori: "vase moramo dobiti Luč Neba in Luč Zemlje". Na kasnejših upodobitvah  Ken-taurov ni spolnih znakov, ljudje, ki se borijo z njimi so moški, na upodobitvah so upodabljani s penisom, saj so nosilci prave spolnosti.
 
Le zakaj nekateri kar naprej pod nazivi dr. dr. dr. ponavljajo da so Kentauri bajeslovna bitja, mitologija pa, da ni zgodovina? Ja, le zakaj?

Na desni strani vidimo fresko iz Pompejev, hranijo jo v muzeju v italijanskem mestu Neapelj. Tu vidimo Kentaura, ki z rokami kaže simbol tako kot je zgoraj naj bo spodaj, je na tleh, saj je fizično šibak, je ujetnik "Herkules" drži v levici otroka, ki ga daje v naročje sodnici, ki posluša "sojenje". Ko "boginja" prevzame otroka Herkules dobi moralno pravico da dvigne gorjačo in ubije "kentaura". Kentauri so bili le simbolna oznaka za določeno vrsto ljudi, torej ne gre za uboj mitološkega bitja ampak ljudi - iztrebljanje ljudstva. Vse v imenu boljšega otroka, otroka kot so si ga zamislili ljudje z gorjačami.... podobno naj bi z Minotaurom, točneje Minosom naredil tezej, glejte spodaj.


Ramey Tuileries, 18. stoletje n.š.


Kentaver, Pompeji, Nacionalni muzej, Neapelj

 

800.p.n.š., Olimpija, Metropolitan New York Muzeum of Art

 

Tu vidimo človeka in človeka s simbolnim konjskim zadkom.

Malce se ruvata - kregata. Zanimivost kipa je ta, da z poudarjeno ozkostjo trupa nakazuje, da ima (ljubitelj konj) konjski zadek le simbolni pomen, saj ima nižja oseba povsem običajne noge s prsti, pa tudi rit je povsem ista kot pri "človeku", ki mu stoji  na poti (nasproti).

Povezani s konji so bili označeni za manjvredne - oseba s konjskim zadkom je nižja - preprostejša in nima mesta v civilizaciji prihodnosti. 

Na glavi imata čepici podobni čepici Mitre.

SIMBOLI :

Levje telo

kačasto zaključen rep

krila, ki so neposredno povezana s sprednjimi šapami

levja glava v višini prsi človeka

človeška glava na kateri je "krona"  podobna kroni Ozirisa

v spodnjem delu krone na obeh straneh vidimo rogova

lasje so oblikovani kot pri posvetitvi faraonov v red Ptah
(simbol sposobnosti učenja)

 

Skušamo dešifrirati poved hetitskih simbolov.

Moje telo je močno kot je močan lev,

moje srce je hrabro kot je hrabro tudi levje,

sem ponosen nosilec znanja in duhovnih moči.

Kadarkoli te lahko moja moč, kot duh, obišče.  

 


630 - 620pnš. , muzej Louvre, Francija
 

Parthica, LEG II, ob Albi blizu Rima

Parthica, LEG II, ob Albi blizu Rima

 

Etruščanska verzija človeka "konja". Prve  noge so človeške, druge pa konjske. Z roko davi psa, kar simbolno pomeni da uničuje Setha oz. Rimsko volkuljo.

 


Boj med ljudmi in "Kentauri", Parthenon, Muzej Atene Grčija
 


Partica, ob Albi blizu Rima, Italija



Gallienus, 260 n. š.
 

Premagane ljudi "konje" so lahko vpregli v vozove in jih javno sramotili. To veliko dejanje so ovekovečili v komunikacijskem propagandnem sredstvu - denarju.

Aurelius Cotta 139 p.n.š.


530 - 520 p.n.š, atenski vrč, muzej Louvre, Francija
 

Ljudje, ki so bili s konji v odnosih soodvisnosti, so bili proglašeni za ljudi konje.


7st. p.n.š., Heraklej in Nessos


Podobno kot je zgoraj mitra ubijal "bika"  tu t.im. Herakles  (vse kar "stroka" vidi - poimenuje s Herakles, seveda temu ni tako) ubija Kentaura, ki pa ima konjsko in ne bikovo telo. Z desno nogo mu simbolno uničuje trtično energijo, z roko pa ga drži za šop las - kar simbolizira prepir o najvišjih vrednotah...

Kentauri in Minotauri so bile le oznake za določeno vrsto oseb, tudi fašisti - liktorji s svojo lutko, Hitlerjem na čelu, so vedeli da, če želijo kakšno večjo skupino ljudi,  narod, religijo iztrebiti, morajo pred genocidom le te označiti  in osmešiti.



 


Persepolis, svetišče perzijskega kralja Dareja, Iran



MAGIJA IN MITRAIZEM

 

Ob koncu Mitraizma se je v javnosti vse bolj poudarjal ritual žrtvovanja pravega bika. Saj naj bi  (in deloma tudi je) to žrtvovanje prinašalo duhovno moč. Bodoči svečenik  je šel preko sedem stopenj posvetitve, lahko pa ga je doletela posebna čast, da je sodeloval v manipulaciji bika preko katerih je pridobil posebne magične moči. Če je bil izbran je moral leta prijazno streči odraščajočemu biku. Tako je pridobil zaupanje bodoči žrtve. Z bikom pa so se ukvarjali tudi glavni svečeniki, nosilci iniciacije v Sol invictus, ki so bika več in manj zasramovali. Tako so bika še bolj navezali na bodočega Mitro na zemlji. V žrtvenem ritualu iniciacije v Sol invictus torej v predstavnika sončnega boga, so glavni svečeniki najprej izbrali bika ter zaukazali, da se ga priveže na kole in ga položi preko globoke jame, na dnu katere je prav tako  privezan ležal bodoči svečenik. Po uvodnih molitvah  "sojenja"   so ga zaklali oz. so mu odrezali glavo. Doživetje bega bikovih duhovnih energij je bilo za iniciiranega v magijo izjemno, saj je bikova duša iskala izhod  v prijatelju, ki je ležal  nasproti v globoki jami. Tudi  privezan pripravnik, pod bikom je skušal rešiti kar bi se dalo in je globoko in boleče doživljal trpljenje bika. Po vstajenju mu je duša bika darovala več energetskih plaščev, lahko pa je postala celo njegova začasna aurična entiteta. Posvečeni je bil tako preko zlorabe bika vpeljan v magijo in energetski svet. Ritual  se je sčasoma vse bolj  pogrezal v nasprotje očiščevalnih... ciljev Mitraizma samega. V javnosti so širili različne zgodbice, ki naj bi opravičevale Mitreizem v obeh opravilih - iztrebljanju drugačnih in drugače mislečih, ter kot ritual žrtvovanja dejanskega pravega bika.  Npr.:, ljudje biki so pošasti, ko bodo  povsem uničeni bomo zaživeli v novi zlati dobi" ali pa: " iz trupla pravega žrtvovanega bika bodo zrasle zdravilne zeli in druge rastline, iz mozga( na konci repa) tudi žitarice, iz krvi vinska trta, iz semena pa živalstvo" (glej povezanost te zgodbe z mitom o Ozirisu).

Nižji nivoji posvetitve pa so bili vezani na špartanske metode kot npr.: več dni so pripravnika, v sedem stopenj posvetitev, pustili v mrzli vodi ali v snegu, prestati je morali krst z ognjem - hoja po žerjavici, ležanje na tleh, živeti v osami, vzdržati se več dni brez hrane. Pomembni so bili preizkusi s svetlobo. Po osamitvi v temi so jim obrnjene proti soncu odvezali oči...  Vrhovni svečeniki so morali pripravnikom iz glave izbiti vsakršno sanjarjenje. To jim je omogočilo, da so na povelje ubili lahko vsakogar, ki so ga Liktorji označili za slabega. Po preizkušnjah, učenju astronomije ipd so lahko dobili nazive posvetitev v sedem stopenj: Corax, Nymphus, Miles, Leo, Perses, Heliodromus in Pater.  Skrivne posvetitve preko "toplo-hladne" obdelave so posvečene vodile k popolni pripadnosti   od fizičnega sveta in odvisnosti od vrhovnih duh-ovnov. Tako je bil red strogo hierarhičen. Če si pridobil vse preje naštete nazive si za skupnost kulta postal Mit-ra. Mitre pa so imeli rituale priklicevanja Marduka, Ahure Mazde, Allogenov ipd in se tudi strokovno ukvarjali z magijo ter manipulacijo z pripadniki skupnosti.

 

V grško - rimskem prostoru so Mitro enačili z božanstvi presežnega človeka: Heliosom (Soncem)  in Hermesom (stik s božanskim ustrojem Sveta), Apolonom (presežno lepoto ljudi samih).
 

Mitra je bil razglašan kot božanstvo svetlobe, ki s svojo čistostjo in močjo prečiščuje energije lastnih častilcev.   Privrženci so opravljali iniciacijske, očiščevalne in druge obrede, toda le pod pogojem, da neposvečenim niso razširjali naukov.


 Mitraizem  je v času vse bolj iztiskal  vlogo ženske svečenice in vernice.  Splošen nemir ter zbeganost in vse bolj, za takratne človeške razmere, izpridena religija sta zahtevali spremembe. Visoka duhovščina je sprevidela, da se ji duhovna moč odmika, številne rituale kot npr. žrtvovanje bika so zato proglasili za črno magijo in jih prepovedali.  Tovrstne rituale so spremenili v skrivnost. Vedenja o duhovnih dimenzijah ustroja Sveta in o magiji, kot veščini manipuliranja z energijami, si je prisvojila ozka skupina ljudi.  
Mitraizem je bil na vrhuncu moči ok 1- 2 st. n.š.  kot  uradna religija rimskega imperija.  Leta 313 pa ga je rimski cesar Trajan razglasil za poganskega  in ga prepovedal. Ukinjanje religije za javnost je bilo silovito. Javni del najmočnejše Rimske religije je bil tako v samo 100 letih ok. leta 350 - 450 n. š. povsem uničen. Oblasti so počistile z večino Mitrejev in vse, ki so razumeli nov čas sprejeli medse, ostale pa onemogočili, najbolj zadrte pa iztrebili.

 


 

BIKOBORBE KOT SIMBOL SOVRAŠTVA LJUDI "BIKOV"
 

Bikoborbe so bile del stare grške kulture nasploh: tako Etruščanske, Rimske, Španske,  kot tudi Minojske, Perzijske -  točneje Atlantidske - kjer ima ta ritual tudi svoj izvor…  Ritual se je zelo spreminjal, poglejmo si kako okvirno zgleda dandanašnji v Španiji. Pri obračunu z bikom se v  španski bikoborbi, imenovani corrida de toros, najprej pojavijo torerosi, ki z rdečimi  pregrinjali vznemirjajo bika,  nato nastopita pikadorja, ki kot viteza na konjih obnorelemu biku s sulico poškodujeta pleča in tako ponižata njegovo moč, nato nastopijo banderilleri, ki v bikovo hrbtno grbo zabadajo šila s harpunastim koncem. Takrat običajno bik spozna, da se bojuje za golo življenje. Nato pride  Matador, ki okrog poniževane in izmučene živali poplesuje, bik  več in manj  nemočen običajno še vedno noče razmišljati in se oklene svoje presihajoče moči, poplesujoči »baletnik« mu je namreč preveč nenavaden, da bi ga izbral za vir bolečin in grožnjo smrti, zato za nasprotnika zopet izbere  tisto kar se mu kot prvo ponuja kot ovira - cunjo - prevaro… Smo tudi mi običajni ljudje v neki podobni koridi? Je strašenje s smrtjo cunja s katero nam maha duhovščina pred očmi? Je španska korida  nekakšen v perverznost spremenjen ritual Atlantidskih kraljev?
 

 

Arslan  in Tempel Selinontee

Babilonski vladar, kot božanstvo, kasneje Grki trozob energij dajejo v roke "Bogu" Poseidonu, strele v rokah pa Zeusu.  Tudi po vojni med "biki" in vladarji so imeli biki številne zaveznike. Zgoraj vidimo zaveznico, ki ji je "bik" razkazal skrivnosti morja. Pod bikovimi nogami sta namreč dve ribi. Ženska na njem udobno sedi, bik gre svojo pot, toda drži ga za roge, obrnila mu je glavo kar pomeni, da ga je razkrila. Smo tu naleteli zopet na skrivnosti, ki ne bi smele biti razkrivane - spoznanju dobrega in zlega?

Alanya, Muzej Perge v Turčiji

 

 

 
 

Muzej Thesee

Meč je nadčlovek usmeril človeku, ki pripada kulturi Mino Taurusov (borcem proti ? Arkhontom) v sredino čela. Sredina čela je področje t.im. tretjega očesa - torej področje kjer je živčevje glede t. im. izven čutne zaznave in mišljenjskih procesov, najbolj delujoče in občutljivo. Vidna živca obeh oči se neposredno izza očesi, spojita v osrednje svetlobno vodilo, ki je neposredno povezano s Hipotalamusom in Ponsom (odebelitvijo na koncu hrbtenjače).

 

 

 

 

 

 

 

Narodni muzej Atene, Grčija

 


Če se postavite neposredno pred kip vidite izjemen izraz, ki na dostopnih slikah ni dobro razpoznaven. Če ni informacij, tudi grehov ni, mar ne!

 

 

Pa še malce o grških t.im.  Kentaurih s katerimi so se  v Grčiji precej "ukvarjali".
 


525 p.n.š, atenski vrč, muzej Louvre, Francija


 530 do 520 p.n.š., Muzej Louvre.

Tu pa vidimo človeka z bikovo glavo, ki prav tako kot "pošast kao Nessos", v rokah nima orožja. V roki t.im. "Minotauer" kleče trdno nekaj drži in dviga nad glavo. Le kaj ima v roki?



Simboli boja proti starodavnemu rodu gospodarjev - Taurusu


Ostija, Italija

Mitra, 3st. pred novim št., Museo Nazionale Romano

Levo grob "Rogatca" in desno Mitra. Mitrov meč simbolizira uničenje Rogatca, katerega truplo je v grobnici, v desnici drži baklo duhovnega ognja. Mitra ima isto vlogo kot Kresnik.

 
530-510p.n.š. Metropolitan Museum


T.im. Rogatec, EPEIROS, Ambrakia 238 - 168 n.št.

Koga hoče IZTREBITI - UNIČITI nadčlovek, ki grozi z mečem oz. ubija bika? Poglejmo si najprej zgornji rimski novčič. Pred "velikanom" nadčlovekom, ki je upodobljen kot lepotec Kuros in ima v desni roki zeusovo strelo po levi roki beži človek. Ne more ubežati, saj nima kam, saj ga nadčlovek z levico doseže klerkoli.  Nadčlovek se pri bojevanju ograjuje od srnjaka, ki simbolizira naravo in le opazuje preganjanje divji lov, koga se lovi je prikrito z bajkami in povestmi o "kentaurih..." Ubija, iztreblja se namreč tiste, ki hočejo živeti drugačne vrenotze kot jih ponuja rimski imperij in so zato označeni za  neprimerne, podraso, barbare, pogane (podgane?)... In so zaradioznak primerni objekt kulturicida in genocida.

Simbol "Kentaura" pa je lahko tudi povsem drugačen. Človeško telo s konjsko glavo. Pomen simbola je podoben.

Vajimukha, Kambodža, 10. st. n.š., muzej Guimet, Pariz, Francija



3.000 p.n.š., Atlantidska kralja kot bika, Mezopotamija
 

Sredi krone so imeli kipi kristal (najverjetneje) podoben kameni streli. Bikovo telo je bilo simbol izjemne fizične vzdržljivosti ter moči, krona pa vladarske duhovnosti, kristal pa neposredne komunikacije z nebom. Govorica desnega kipa bi lahko bila: "Človek sem, le z malce drugačnim telesom. Vidim v zrna duš in te v njem obiskujem. Tudi z njim gradim kraljestvo svoje. La kaj ostane od tebe ko ti bom sodil, ko iz tebe izmečem vse gnilo? Ko te očistim, te povzdignem v Zvezdo na nebu,  ki bo tvoja vodnica, sopotnica in zaveznica obenem. Takrat boš tudi Ti Kralj. Kraljeval boš svoji družini in pokrajini, ki jo dobiš v dar, v skrb in preureditev v svetost. Ljubi trave, ljubi živali, toda spoštuj božji red. Veselje in ljubezen sta zaukazana - kjerkoli. Ne zaustavljaj energij, da se najdejo in najdevajo. In verjemi - Svet je iz svetlob, ki se iščejo in najdevajo tako v tebi samem, kot v Svetu vsem."

ok. 11.  - 14 st. n. š., muzej Phom Pen(?), Kambodža


 


Egipčanska stela 1468 - 1436 p.n.š. Thoutmosis

Bik je upodobljen kot nosilec zgodovinskega izročila, sodnik kaj je popolni človek in kaj ne (simbol popolnosti je angh) in omejevalec "kače".  Spopad z nezaželenimi ljudmi, ki so bili sicer na duhovno visoki stopnji razvoja - potomci naših kreatorjev - torej t.im. Prometejev, Poseidonov, Boga Očeta... pa je še bistveno starejši, saj sega tudi v obdobje, ki ga obravnava Ep o Gilgamešu... Tudi potomci kreatorjev so delali številne napake in krivice, saj so velikokrat delovali samopašno oblastno, družbo pa so prevečkrat razdeljevali na elito in služabnike.

Ur, 2600 p.n.š., Britanski muzej London, Anglija

Nimrud, Ashurnasirpal II, 9st. p.n.š.

Na sliki na levi strani vidimo Vladarja z "poškodovano krono" - simbol delnega izgona iz Raja, na drugi strani pa zvezani osebi, ki molita oz. prosita.  Vladar v rokah drži dar - časo, ki simbolizira njegovo kulturo in užitke, v drugi pa ima lok, ki je obrnjen proti njemu kar govori da ga je odvzel nasprotnikom oz. da nudi zavezništvo pri boju proti "bikom". Pod njim leži "enorogi bik", ki ujetnike prosi za pomoč. Toda zvezani in deležni prepričevanja mu ne morejo pomagati. 



Ashurnasirpal, 860p.n.š. Nimrud London

Upodobitev izjemno samozagledanega vladarja Ashurnasirpala II. Njegova krona asocira na troje rogov, ki so razporejeni v tri nivoje.
Njegova usta govorijo o užitku, njegov smeh pa je trpek, toda iz sebe - kot da sije blaženost, njegovi uhani govorijo o bogastvu.  Na drugi sliki vidimo kako je komuniciral s središčnim drevesom v Raju - z drevesom dobrega in Zlega oz. z kasnejšo predelava simbola - rajsko jablano, kot se dandanes površno, zavajajoče prevaja Prevod v Bibliji je tudi glede zastrupljenega jabolka zavajajoč, saj vidimo, da se nekaj pod rokami pomembneža izza vladarja drobi. Ker ima človeško telo vladarja ptičjo glavo lahko rečemo, da se vse skupaj dogaja na duhovnem nivoju. Torej nikjer dejanskih jablan - govorimo lahko le o energetskih "jablanah".



Sikstinska  kapela, Vatikan


V Sikstinski kapeli, Rim je greh, ki sem ga nakazal, naslikan kot boj med Goljatom in Davidom, kar lahko primerjamo z bojem med Odisejem in Polifemom, ali pa Parisom in Ahilom. Lej ga zlomka, zopet je v neposredni bližini simbol  dolgouhca - zajčka.  V ozadju pa je posekana Cedra - glej Ep o Gilgameshu in njegovem ubijanju Huwawe.


Rod ljudi velikanov je nazadnje živel na Velikonočnem otoku.  Tudi od tu so čudežno - po hudih bojih z našuntanimi norci - skupaj z vso svojo zgodovino izginili, v neznano. Za njimi, podobno kot za Mitraizmom, v obliki javno dostopnih podatkov, razen do 40 in več tonskih kipov, zgodbe o bojih med dolgouhci in kratkouhci, ritualu čigrinega jajca  in par imen npr. Rapa Nui (popek sveta) ni ostalo nič.

Gilgameš in Humbaba, ok. 2200 p.n.š. podobno v Penningen en Gesmeden Stenen v Hagu

Ubijanje človeka bika s strani pravega Človek sega v  poznosumersko obdobje - zaključek Akaddske dobe.  Na levi strani odtisa Sumerskega pečatnika vidimo Engidu, ki je simbolno upodabljan  kot človek bik, na desni je Gilgamesh, ki je upodabljan kot Človek. Oba držita  bika za rep- simbol šibkosti in z drugo roko Engidu bika, ki očitno ni bik v dobesednem pomenu besede, drži za rog, Gilgamesh pa drži meč s katerim ubija  bika. Bik gleda proti Nebu, kot k svojemu zavezniku.  Cedra, ki jo je Huvava varoval in je v središču dogajanja simbolizira središčno drevo Raja - Drevo spoznanja dobrega in zlega. Le tega Gilgamesh poseka. Obnorelo sekanje mogočnih  dreves je sčasoma povzročilo klimatske spremembe kot so sušnost, hitro širjenje pred tem puščavskih oaz... Ampak to je druga tema.

Podobno temo najdemo tudi na zgornjem sumerskem pečatniku, PRIPOVED SUMERSKIH PEČATNIKOV več...

Arkhonti so se upodabljali kot pol bik pol Človek, babilonska kultura pa jih je upodabljala kot bike s polčloveškim obrazom. S Ken Tauri  so bili označevani ljudje, ki so ohranjali izročila ter kulturo Arkhontov, številni so bili tudi njihovi zavezniki. Z ljudmi z bikovo glavo pa so označevali borce proti Arkhontom. Najslavnejši je Minojski Mino Taurus - samovšečen, trmast in zagledan zgolj v cilj prevzeti oblast tako nad materialnim, kot nad duhovnim. Sama beseda Minos pomeni nekoga, ki je majhen in ima v sebi  svetost. Kretski kralj je bil torej velik le v svojem malem svetu, samozagledan in bleščeč  v svoji duhovnosti je ustvaril pravi labirint razmišljanj, ugank - skratka povsem novo kulturo, ki ni bila povšeči odločevalcem Atlantide (Atlantidski kralji in Arkhonti). Njegov miselni svet in način življenja je bil označen za - Mino Taurus. Zato so proti njemu napotili mogočno vojsko. Toda spopad se je končal za Atlantido tragično... Po Minosu so nasledniki udejanjali njegov labirint z gradnjo Babilonskega stolpa, ki je bil glede dodelane zapletenosti še mnogo bolj mogočnejši kot Minosov labirint.  Zgodovina je dokazala, da tovrstno početje ne rodi zaželenih učinkov...


540 p.n.š. Britanski muzej, London

Kaj storiti z Bikom, ki je zagledan v zemeljskost in me odriva v svoj okoliš bivanja?


540 p.n.š.,
Metropolitan New York Muzeum of Art

Skupaj ga bomo premagali. Zanimivo pa je da se najbolj tajna vsej vojn nadaljuje kar tisočletja.


Človek označen za človeka z bikovo glavo je zagledan v zemljo, vstaja iz udobnega počitka. Bikova glava simbolizira trmoglavost, zavezo zgolj moči in nase - na sebe samega, takšnega kakršen pač si. Takšen človek se odreka spremembam. T. im. Mino Taurus nima orožja, saj se bojuje z mislimi in morda vestjo. Napadalca ne vidi, zaznava pa da je ogrožen. Nadčlovek ga potiska v ležeč položaj samolagodja, Mino Taurusu postaja vodnik in ko postane vodnik tudi sodnik.


Babilonski pečatnik 1000 - 539 p.n.š., Mezopotamija, Britanski muzej London, Anglija


Babilonski pečatnik , Mezopotamija, Britanski muzej London, Anglija

Pa se vrnimo 4000 let nazaj v zaključek t.im. Akkadske kulture oz. obdobja, ki zaključi izjemno Sumerske kulture, kulturo v kateri so imeli oblast v rokah t.im. Arkhonti.
V najstarejših upodobitvah in pečatnikih je Huwawa (sumersko ime, babilonsko je Humbaba) seveda prikazan kot Človek.  Pa tudi podivjani Engidu  je prikazan kot človek. Na tem torej še starejšem pečatniku kot je pečatnik zgoraj na levi strani vidimo velikega duhovnika in kralja Gilgamesha, ki Huwawi onemogoča pobeg, saj mu stoji na nogi, položaj bodala pa govori da mu bolj grozi, kot da bi ogrožal njegovo življenje. Na drugi strani pa je odločni mož brez krone, ki bi govorila o njegovi duhovni veličini.V eni od rok drži sekiro, kar govori da je tudi sodnik Huwawi, sekira zakriva njegov komunikacijo z zvezdo, tako da z njo komunicira Gilgamesh. S sekiro Engidu nepremičnemu Huwawi odseka glavo (podobno, tisoč let kasneje David ubije Goljata). Uboj je bil možen samo zaradi naslonitve kralja na primitivno, nedozorelost Engida.  Z ubojem si prilastita ključno "dobrino" - zvezdo nad Huwawino glavo.  S tem dejanjem človeštvo izgubi nadzor nad ključnimi duhovnimi procesi. Akkadska doba se prevesi v t.im. Babilonsko... Samovšečni cinizem in brutalnost postaneta najpomembnejši lastnosti za osvajanje materialne oblasti.  Tisočletja kasneje je simbolna zvezda, ki je bila za Gilgamesha ključni cilj obračuna spremenjena v simbol rajskega jabolka. Dogodek sam pa v simbol Pandorine skrinjice, saj so poskusi polastitve najvišjih duhovnih energij sprožali vse več, na tisoče hudih nadlog. Človeštvo pa je vse bolj  izganjano iz homeostaze (so-žitja)...  Oprijelo se je moči in  tehnike kot nadomestila za izgubljanje duhovnih nivojev.

Oba napadalca mogočnega Huwawo držita za ušesi, ki jih kreatorji simbolov kasneje prevedejo v rogove. Hotentotsko visoki Huwawe so imeli malce daljši ušesi, zato in zaradi sposobnosti nenadnega izginevanja ter pojavljanja, se jih je prijel tudi simbol zajčkov.  Huwawa je bil predstavnik nekdanjih predbabilonskih Arkhontov (Arkhont – gospodar;  arkhein: biti prvi, zapovedovati;  arkho: vodim, vladam;  pridevnik -arkhos: vladar, pridevnik -arkhia: oblast). Z Arkhonti so se naslavljali tudi prvi vladarji stare Grčije. Več o Arkhontih glej članek O  bogovih vode.

Oba bojevnika sta postala slavna. Pa si oglejmo portret Enguida

 
 
2.340 p. n. š. , pozno Akkadsko obdobje, muzej Pariz

Ljudi Rogatce so lahko ubili šele ko so si podredili Vestalke. Vestalka je lahko služila tudi kot vaba "biku" tako, da se je ob njej "spotaknil".
Vestalke, ki se niso podredile novim civilizacijskim normam so obdolžili z lažnimi obtožbami in jih na grozovit način ponižali ter ubili. Podobno kot kasneje srednjeveške čarovnice.
Vestalke so žive zakopali globoko pod zemljo, sodobnejše Veste - "čarovnice" pa so kot vemo še v 16 stoletju sežigali na germadah (več  UKINITEV VESTALK).

Če pomislimo, da imajo škofje in  papež na glavi ob svečanostih eno izmed dveh vrst pokrival - Mitro (kapa z odprtino) in Tiaro (zaprto pokrivalo) , lahko sklepamo, da je rdeča nit zgodovine  razvoja naše duhovnosti še vedno živa. Ob vzponu rimo katoliške vere je bila ta kapa - Mitra zaprta, sčasoma pa se je preoblikovala v odprto – v simbol ribje glave oz. želje komunikacije s sv. Duhom oz z neosebnim Bogom. Odprta je verjetno bližje krščanstvu, zaprta pa faraonski vsevednosti in katoličanskemu delu mogočne rimokatoliške cerkve. Tudi današnji papež naj bi tako simbolno ali tudi dejansko prosil energije neba za dopolnitev svojih ravnanj.  

Mitraizem se je kot uradna religija starega rima penetriral v  krščanstvo in rodila se je katoliška vera, ki skrivoma nadaljuje tradicijo magičnih znanj Mitraizma. Oglejte si simbole Mitre pod katerim so ključi sv. Petra na eni strani in sv. Pavla na drugi strani.  Eden od obeh ključev je prevara - lažen.

Ključi znanja so ključi duhovnih vrat do najvišjih resnic in večnosti. Kdo prejme te ključe v roke? Samo: iskrenost, nežnost, poštenost, ki dejansko lahko združuje  Svet v smisel. Kaj je najmočnejša sila v tem svetu?  Potuhnjenost, grobost, laž, kot posledica nevednosti, nedozorelosti in boja zase in ne za lasten duhovni razvoj in torej tudi za skupnost. Umetni pekel ima izjemno moč in še naprej drobi korenine vrednot in sčasoma tudi temelje bivanja na prafaktorje.


Vzpon Muhameda, Khamsa, Nizami 1539 - 43, Tabriz, daljni vzhod, Muzej London, Velika Britanija
 

Slika se imenuje Vzpon Mohameda. Ključni preoroč Islama jaha na "Kentauru", ni čudo da prihaja do vse pogostejpših volj in "čiščenja" drugače religioznih tudi v islamskem svetu.


Mitraistična kapica in butarici s sekirico (klikni za povečavo) so vidne na grbu Senata ZDA, ki poudarja cilj enotnost v različnosti.

Izza zastave sta zakriti drevo oliva in drevo hrast. Oliva je simbol doma, hrast pa je simbol moči. Pod drevesi sta dve butarici s sekirico.
Več o simboliki butaric in sekiric...

 

Vir: glejte tudi: http://en.wikipedia.org/wiki/Mithras
 


O ATLANTIDI - ATAANTIKOΣ


LIKTORJI

MITRAISTIČNI TEMPELJ KARKAVČE

UBIJANJE BIKA DANES - KORIDA

KAZALO


VOJNA MED ARKHONTI IN LJUDMI
o tem morda kdaj drugič


http://www.arnes.si/cgi-bin/counter?md=9|dd=A

copyright  ©  by Vladislav Stres

GSM 031 578 981 


domov