MITRAIZEM
Mitra Sanskrtsko Mitrá,
Avesta Miθra oz. Miθrō
Campania, Neapelj, 300-275 p.n.š.
|
|
Rdeči Pompeji, 1 st., Palazzo
Massimo, Italija
UVOD
Po vsej Evropi je arheološko evidentiranih na tisoče Mitrejev, ki
so seveda le v razvalinah. Javno dostopni z ohranjenimi izvornimi podatki, so
zelo redki, recimo Barberini in Santa Prisca v Rimu, Mitrej v
Heddernheimu, Mitreji v Ostiji, na Ptuju. Sodobni Templarji namreč skrbno
pazijo katere podatke lahko izve manipulirano ljudstvo.
V Rimu so našteli okrog 600 mitreističnih templjev, v Budimpešti, Aquincumu
- Ostiji 16 mitrejev, v Poetovio - Ptuju-5 Mitrejev, v Rušah…
Ivo Petkovšek, Slovenci in Gral: " Mitra pa, rojen iz SKALE (po eni verziji), je predstavljal frigijsko božanstvo LUČI, izrecno ne sonca, niti lune ali zvezd, a je z vzajemno pomočjo vseh teh in z 2000 očmi nadziral svet. Od njegovih posredniških zmožnosti rasti, blagostanje, plodnost čreda, človeško življenje in rodovitnost polj. Pomen besede Mitra naj bi v Avesti bil, drug, pripale^ (a tudi Sonce, dan), saj je ponavadi v družbi boga Varune (lune, noči ;. V »miiharu-« pomeni podoben, ustrezen. Bil je le posrednik med nedoumljivim BOGOM in človekom. Bil je torej pomočnik izvajalec Boga, ki kot Demiurg ustvarja Svet in ga drži pod nadzorom. Uvedenci tega kulta so se morali ODPOVEDATI SPOLNOSTI, oziroma obdržati so se morali čisti kot graalski vitezi (»Les Mvsteres de Mitra«; »Les Rdigions Orietales«, F. Cumont). Njegov kult je predvideval vstajenje od mrtvih in Mitrov prihod na zemljo (glej tudi slov. Kralja Matjaža). Mit ra kot odrešenik je oblečen v RDEČA oblačila z MEČEM zaklal bika, pomešal njegovo mast z vinom in pripravil pijačo, ki naj bi omogočila VEČNO ŽIVLJENJE. Iz te ogabne kupe so pili njegovi privrženci (»Eine Mithrasliturgie«, Dieterich)!
V Mitrovih misterijih uvedenec pride enostavno skozi sedem stopenj in šele takrat pridobi svoj božanski sij kar je skladno s sedmimi nivoji Baa bel stolpa (glej Babilonski stolp). Cesarski rimski vojaki so s seboj prinesli kult božanstva Mitre v Slovenijo prinesli med leti 180 in 240 (Mitreji na Slovenskem, Ivan Curk, Ljubljana 1972).
V za javnosti dostopnih mitreističnih ostankih je največkrat
upodobljena scena o uboju bika, ki je upodobljena več kot 500 krat. V številnih
prizorih, ki pa so izvornejši in seveda običajno tudi starejši, pa nastopa
Mitra kot lovec, skupaj s sončnimi božanstvi. Le koga je lovil, le koga je
moral ubiti?
Zavojevalec Aleksander III Makedonski -
Veliki (356 p.n.š. -323 p.n.š.) kralj Makedonije, Grčije, Egipta, Perzije
je šel tudi do Kavkaza in se tam spoštljivo srečal z predstavniki izjemne
fizične moči. Njihovo vedenje je pretočil v svoje. Glejte simbolno vladarsko
palico, ki jo je postavil izza pete kavkaškega Herkula.
Kavkaz Aleksander in
gladiator
Srečal pa se je tudi z predstavniki
visokih duhovnikov in izmenjal darila in sklepal zavezništva. Tudi ta
stik je želel pretopiti v svojo zakladnico znanj - zopet glejte njegovo
vladarsko palico. Mitra predstavlja najvišje duhovno znanje in je zato upodabljan
s sončnimi žarki iza glave. V rokah drži svoj svečeniški nož, saj religijo
uveljavlja preko iztrebljanja drugače verujočih.
Upodobitve Aleksandra in Mitraizma pa so novejše kot kipi t.im. Kavkaških Prometejev
- glav s faraonskim kapam podobnimi pokrivali. Prava škoda ker jih ne
restavrirajo, saj bi na ta način lažje zvedeli kaj se je pred davnimi časi na
Kavkazu dogajalo. No tako kot egipčanski Bogovi - faraoni so bili očitno
premagani, Mitraizem pa je bil le obliž nekdanjim vedenjem in sončnosti ljudi z
božjim sijem.
HERBESSOS 340 p.n.š., muzej, Copenhagen,
Nemčija
|
|
Sicilija, Agyrion, 334 - 336 |
Tiberius, Caesar, Augusta,
muzej Copenhagen, Nemčija
Biku so uspeli zvezati "rogove", postal je nemočen ujetnik.
Izsiljevana "Šeherezada" mogočnih, ki se mora podrediti moči
neposredne okolice.
2-3 st n.š., muzej Louvre.
Mitra, muzej Vatikan, Italija
Upodobitev Mitre v vatikanskem muzeju, , govori o poskusih psihičnega vplivanja
s strani svečenikov
Mitreizem
je religija, ki ima korenine (seveda, kot praktično vse) v daljni Sumeriji. Zato
mit ni enostavno razložljiv niti enosmeren.
Vrhovni svečeniki Mit - ra so
bili božji bojevniki, ki naj bi dostopali do najvišje resnice preko duha Mit
ra, ki je neke oblika duha prednikov oz., ki so ga upodabljali tudi v
obliki ptiča - krokarja. Ptič naj bi povezoval Mitro z legendarnim ubijalcem "bikov" Ahura Mazdo, Mardukom ipd.
Če primerjamo mit o Horusu, ki ga simbolizira sokol, lahko ugotovimo da je krokar bistveno slabši letalec, tako leta neposredno blizu zemlje, krokar slabše vidi kot sokol. Tako Krokar kot Mitreistične kape predstavljata vladavino osvobojenega človeka brez Arkhontov. Upognjene kape se razlikujejo od faraonskih, Krokar se razlikuje od Sokola, oboje govori o duhovni šibkosti. Toda ljudi je kot kobilic, kot beremo v Bibliji in to je temelj fizične zmage in morebiti tudi vseh drugih zmag. Tako, kot uporniki proti staremu redu pred njimi - so tudi i Allogeni menili, da je pomemben duhovni sodelavec tudi Luna (glejte upodobitev t.im. Selene na levi strani reliefa zgoraj). Selene naj bi bila zazrta v preteklost, duhovno pa naj bi skrbela predvsem za najmlajše - pripravnike, ki so se usposabljali za svečenike Mitre. Del svečeniškega reda so bile torej tudi ženske. Na začetku kulta so imele položaj posestnic znanja, moški, predvsem predstavnik Mit - RA, pa so znanje širili in udejanjali. Mit-RA je zato upodabljan z zaglavnimi simbolom žarkov Sonca. Kača jim je bila očitno negativen, deloma koristen del energij. Kača se na upodobitvah vzpenja in pije kri od ubijanega bika. Je nižje kot simbol Sethovega gibanja, ki ga simbolizira pes. Samo svečeniki Setha so bili deležni najvišjih duhovnih sporočil o načinih ubijanega potomcev naših kreatorjev - Arkhontov. Torej je bil večji del Mitraizma neposredno povezan z gibanjem Setha. In zopet smo pri boju med Horusom in Sethom (oziroma Kainom in Abelom) - med Arkhonti samimi in predvsem med potomci iz "zemlje" kreiranih ljudi (več: VAZE STVARJENJA). Nekatere upodobitve govorijo, da so kačo - ki na individualnem nivoju predstavlja hrbtenjačo, na makro pa naravo v ljudeh samih, želeli zapeljati z obljubami drobtinic duhovne mize. preprosto ljudstvo zapeljujejo proč od peklenskega dogajanja vojne med potomci starozaveznega "boga" in kreiranimi ljudmi. Zgodovina o tem je v celoti predrugačena in ponarejena. So bojevniki za informacijsko tèmo uspešni? Dokaj, saj ljudje danes o Mitraizmu ne vedo praktično nič, zato lažje sprejemajo tezo, da je vse skupaj več in manj posledica k pravljicam naravnanega razmišljanja naših prednikov...
"Oče Kentaurov je bil kot opisujejo mitološki spisi Iksion. Le ta je bil kot morilec tasta Deioneusa (s strani Zeusa) povišan.Zaljubljen v Hero naj bi se mu le ta približala v podobi oblaka. Iz te združitve Iksiona z oblakom naj bi se rodili Kentauri. Kentauri so bili kot kaže zavezniki Starozaveznega Boga, saj je znan da je nad njegovim šotorom bil stalno lebdel "oblak".
2. st. p.n.š. Krentauer rešuje Poseidona, Louvre |
630 p.n.š. Muzej Atene |
Zgornja slika nam pove
Druga slika (desno): Na vazi sta 2 prizora: Zgornji kjer "pravi" človek
ubija Kenaura in spodnji kjer vidimo da ljudje Gorgone oz. Meduse bežijo.
Z ubojem Kentaurov so ljudje t.im. Meduse... zgubili podporo, ki so jim jo
nudili ravno t.im. Kentauri.
Kaj pa predstavlja - simbolizira BIK? Bik prdstavlja dediče starozaveznega boga
torej tistega, ki j erazdelil spole in ustvaril spolno gensko zmešnjavo, ki mu
rečemo sodobni človek. kreatorja ljudi.
Mitra Karlsruhe Badisches
Landesmuseum
Na detajlu vidimo trud
bika da bi onemogočil kačo, ki se želi nekako osvoboditi. Kača je simbol
preproste primitivnosti, izjemne fleksibilnosti in želje po življenju ter
dolgoročno tudi razvoju.
Leva in desna slika: Petovija, Ptuj, Slovenija,
v sredini mitreistični tempelj v Rožancu, Slovenija (slika je zaradi poškodb
templja malce grafičćno obdelana).
Mitra, 2 - 3 st., muzej Louvre,
Francija
Britanski muzej, London
Biku je bilo očitan problem spola, saj Arkhonti niso bili ljudje, ki bi se razmnoževali dvospolno. Več glej članek O bogovih vode.
Grška beseda, ki označuje bika je Tauros.
Fonološko ozadje besede je strašna moč. In res bik je strašno močan in to tako,
da mu seveda ne moremo stopiti na nogo oz. skočiti na njegov hrbet ter ga
podreti na tla. Ne, govorica upodobitev Mitre, ki ubija bika je govorica
simbolov. Ritualno se je lahko poziralo pred občinstvom le tako, da je bil bik
ustrezno zastrupljen ali pa je moral biti zelo, zelo mlad. Prevara pa je bila v
primeru koriščenja rosno mladega bikca prešibka...
Poglejmo si zgodbo o "bikih", ki je neposredno vezana na človeški
delež izvirnega greha. Kentauer
je grško ime Κένταυρος, Kentauros, ki je setavljena iz ken
in tauros. Oboje skupaj fonološko pomeni jezni bik. Boga so v 5.
st. p.n. š označevali z besedo BES. Če primerjamo oznako Kentauros z Bes
Mitra ubija BIKA. Le kaj predstavlja bik? Simbol bika je bil večdimenzionalen, zato ga je težko razumeti. Na eni strani simbolizira - rod potomcev ljudi, ki so kreirali Človeka - Arkhonte, predsem pa njihove zaveznike. Le te so v času Mitraizma uspešno iztrebljali.
x
Sumersko Akkadski pečatnik
2112–2004 p.n.š Mezopotamija, Britanski muzej London, Anglija
Na zgornjem Sumerskem pečatniku vidimo slavnega Poseidona - "boga" Atlantide, ki sprejema sogovornika preko svoje svečenice. Pod klinopisnimi napisi vidimo ležečega bika. Biku Poseidon očitno daje zaščito, pa tudi vlogo razglašanja njegove besede. Simbol bika je simbol v moč in pamet kreiranih otrok Arkhontov - torej tudi Atlantidskih kraljev (več glejta KAZALO).
Katane 464-450 p.n.š., Sicilija
S strani
Arkhontov kreirani ljudje niso iztrebljali le zaveznike in tako ali drugače
omejevali in uničevali maloštevilne potomce Arkhontov, torej: Kentaure,
Gorgone, Hidre, Silene, Kiklope. Uničenje njihove civilizacije so
izpeljali tako, da so uničili prav vse kar bi spominjalo na njih ter njihovo
kulturo..., pač vse kar bi obenem lahko ožiovilo njihovo kulturo, s tem pa tudi spomine na genocidne grehe
novih delnih gospodarjev.
Tema je zato zelo zahtevna.
Mitra, 2 - 3 st., muzej Louvre,
Francija
Oglejmo si
najprej temeljne simbole samih kipov. Na zgornjem kipu se Mitra ozira nazaj k svojemu vodniku
(simbol ptiča), od katerega črpa navodilo, ki ga pelje k odločitvi, kako in kdaj
je naj "bika" pokonča. Ta vodnik je lahko upodobljen kot ptič (običajno
krokar), ki je lahko del njegovega plapolajočega pokrivala. Skrivni pogovor se
dogaja na t.im. energetski ravni, zato pokrivalo simbolizira auro, ptič pa je
lahko entiteta njegove aure. Običajno Mitra s svojo težo desne noge stoji
na bikovi zadnji nogi, kar govori da biku preprečuje pobeg. Z levo nogo se s
svojo težo prenaša preko prstov nog (prvi dve upodobitvi) na hrbet
"bika" v predelu t.im. trtične čakre. To simbolno govori, da se mu
jemlje življenjska moč t.im. kundalinija. Tretja upodobitev pa je malce
drugačna, tu se Mitra naslanja na hrbet "bika" s kolenom. To lahko
govori o tem, da so "bike" hranili z neustrezno hrano - saj poznate
zgodbo o Kajnu, ki je "bogu" dajal le drobovino. Spol
"bika" je napadel t.im. škorpion, to simbolizira neustreznost spola
Arkhontov (bili so namreč androgini, več glej Platon - Simpozyum). Škorpion pa
simbolizira tudi sposobnost prevare (Pandora), krvi in smrti jeznega bika
se veseli pes, ki deloma simbolizira setovstvo ljudskih množic. Rituala
plenjenja in kosanja "jeznega bika" ter vsega njegovega imetja se
veseli tudi kača, ki pa je dokaj oddaljena od najpomembnejšega dela rituala
uničevanja Arkhontov - fizične usmrtitve Arkhontov. Mitra obredno
podredi živalskost, torej premaguje tudi kentavrovstvo - lastnost izjemne
povezanosti z naravo in predvsem konji, Kentavri so bili pogosto zaveznikov Arkhontov, to pa je bil tudi
njihov ključni "greh".
Nekoč so "biki" - beri potomci
starozaveznega Boga - vladarjem omogočali, da so vladali ("Bog"
mazili Davida, kasneje njegovega sina Salomona...).
Vladarji so se za časa faraonov javnosti radi predstavljali s podobo sokola,
tisti, ki pa jih je mazilil pa je bil upodabljan kot bik - kot simbol nekoga, ki
vladarju omogoča zelo dobro oporo pri vladanju. Bik predstavlja človeka z
izjemno fizično močjo ter s prodornostjo volje. Vsaka državica je takrat imela
svojega bika "boga", ki je skrbel predvsem za uravnavanje miselnih procesov
vladarja, dnevna opravila (izvršilna oblast?) je torej opravljal faraon...
Glejte obelisk iz Egipta, nekdanje Saise.
Mozaik, Stolac, Narodni muzej Bosne in Hercegovine 3 st. n.š. |
|
Tako na
Portugalskem kot v Bosni in Hercegovini kot na Kreti... zasledimo motiv t.im.
Minotaura. Nezaželjeni nosilci duhovnih moči in branilci osebne svobode so
svoje opredelitve ter znanja pred gospodarji skrivali. Do teh znanj in osebnih
odločitev tako posedovalci pravih (?) ciljev niso mogli priti na enostaven
način. Zasliševalcem in lovcem na ljudi neprave vere so bili prava uganka.
Gospodarji so se znašli pred duhovnim labirintom osebnosti, če pa je pobegnila,
pa tudi pred različnimi labirinti podzemnih ipd. nepregledno prepletenih jam -
zatočišč, hodnikov...
Cerkve Lincolnshire ok. 1186-1200 Anglija
Da bi
postali kot osebnosti "nevidni" so si nekateri nadeli obraz nevednega
ali pa nedolžnega. V tem primeru je bilo težko najti pravi obraz.
"Strokovnjaki" za napačno prikazovanje zgodovinskih dejstev jih
dandanes zatrjujejo da so to Gorgone in druga bejaslovna - izmišljena
bitja.
Zgodovinski
simbol rogatega moškega najdemo tudi na Japonskem.
Japonska,
muzej Guimet, Pariz, Francija (slika je izrezana iz rdeče podlage)
LJUDJE KONJI...
V simbolni govorici imajo ljudje lahko levji trup in ptičji zadek, kot pri tem mezopotamskem pečatniku iz ok. 14 st. p.n.š. |
ali pa s konjskim trupom med preganjanjem živali v imenu "petrovega" križa pred seboj. Mezopotamski pečatnik iz ok. 14 st. p.n.š. |
Še en človek s telesom leva, glava govori o t.im. Atlantidskem kralju, krila pa,
da je sposoben duhovne prisotnosti. Mezopotamski pečatnik, 14 - 9 st. p.n.š.
Zavezniki t. imenovanih Poseidonov, Arkhontov, Silenov, Satirov; Favnov... so bili imenovani Kentauri, tudi zato ker so bili ljubitelji živali. Nevarni so bili kot zavezniki, zato so med njimi naprotniki Setovci, kainisti... delali čistke. Arkhonti so imeli starodavno pravico do lepih praviloma nedolžnih deklet, ki so jih dobivali na način daril. Le te so setavljale njihovo žensko svečeniško in oskrbovalno osebje. Toda v času se sproži boj za in proti tej nekdaj samoumevni pravici. Visoka, tradicionalna kultura na eni strani in uveljalvjanje lastnih pravic samostojnejših kraljev na drugi. Marsikatera svečenica se je zaljubila v kulturo "Kentaurov", ki so izjemoma dovoljevali tudi da je ciljno dekle s seboj odpeljalo tudi svojega izbranca.
|
|
Ugrabitev Helene 1429 Kraljevska palača Chateau de Blois, Francija |
Prva slika: Moški v simbolnem zelenem oblačilu, ki spominja na
konjski hrbet in se podaljšuje v kačasto ribo, nudi slasti (amfora). Moškemu
je podaril moč Poseidona - trozob. Tako je pridobil par, ki z njim zapuščata
svoje KULTURNO OKOLJE.
Druga slika na desni: Ženska pristane na odhod v drugo kulturno okolje
zaradi znanja (simbol palice). Danes je dogajanje znano po pravljični povedi
o Povodnem možu ali pa o starogrški, ki opisuje Zeusa, ki kot bik ugrabi deklico Io.
"Perseus" in "Medusa", sarkof, 2.st. Panonija, Nacionalni
muzej Budimpešta
Mitra ubija svečenico, ki je bila preveč dobrotna in ni vedela za nujnost eugenike. Z namenom zavajanja sporočil umetnine so jo "strokovnjaki" poimenovali z Perseus in Medusa. Mitra gleda, oz. prisluškuje kaj bo glede življenja odločila boginja lepote... Atena, ki stoji desno od njega. V času vladavine Mitraizma so pobili tudi veliko najvišjih svečenic - Vestalk. Med Vestalke (Vesta) so spadale tudi matere rimskih kraljev in cesarjev.
220 n. š. Metropolitan New York Muzeum of Art
550 p. n. š., atenski vrč iz Italije, Arheološki muzej Atene |
Oseba z
bikovo glavo in rogom ima roko oblikovano v obliko vrča, v katerem skriva
prepovedan sad - nekaj podobnega zajčku. Vse skupaj nas spominja na rahel
prepir med t.im. Tezejem in osebo, ki je na nasprotni strani in maha proti
Tezeju da naj vsaj izbira besede. |
Kiklopi, 13. - 12.st. p.n.š, grška umetnost, Britanski muzej, London
Čim starejše upodobitve - ljudi konjev, ljudi bikov..."Kentaurov" najdemo, tem bolj vidimo da gre za simbolne upodobitve. Na zgornji vidimo krilata "Kentaura", ki stojita pred abstrakcijo simbola drevesa življenja. Njuno telo lahko razdelimo na živalski del, ki ga upravljata človeka v kočiji izza simbolnega bitja. Vajeti se podaljšujejo v rep, kar simbolizira da upravljata z živalskim delom "Sarafina". Do drevesa življenja v središču raja nimata dostopa, si pa tja želita, tja naj bi ju pripeljal o bitje s krili, živalskim zadkom, človeškim telesom, s ptičem na nosu. Tik pod drevesom sta levo in desno dve oviri, ki govorita da do tega "drevesa" simbolna bitja ne moreta. Drevo ima os, ki povezuje tako zgornji kot spodnji svet (prostranstva Neba in nivoje Zemlje). Tudi RAPA NUI pomeni os sveta. So se podobni rituali oz. razlage kot v sredozemlju dogajale tudi na Velikonočnem otoku? Upodobitev govori, da "drevo" simbolni bitji branita, da sta v njegovi neposredni bližini in da lahko uživata njegove sadove. Zanimiv je tudi simbol odprtosti na njunih prsih, saj sta z "drevesom" čustveno, občutkovno povezana, sta njegova "sinova". Pogled imata obrnjen navzgor, saj ju zanimajo zakonitosti tam zgoraj - višjih nivojev drevesa življenja - "krvožilni" sistem. galaksije. Način proučevanja in razlaganja upodobljenih simbolov je POVSEM NERESEN in zavajajoč.
Kiklopi, skrinja znanja, 1.350 - 1.400 p.n.š., Episkopi, Kreta
800.p.n.š., Olimpija, Metropolitan New York Muzeum of Art |
Tu vidimo človeka in človeka s simbolnim konjskim zadkom. Malce se ruvata - kregata. Zanimivost kipa je ta, da z poudarjeno ozkostjo trupa nakazuje, da ima (ljubitelj konj) konjski zadek le simbolni pomen, saj ima nižja oseba povsem običajne noge s prsti, pa tudi rit je povsem ista kot pri "človeku", ki mu stoji na poti (nasproti). Povezani s konji so bili označeni za manjvredne - oseba s konjskim zadkom je nižja - preprostejša in nima mesta v civilizaciji prihodnosti. Na glavi imata čepici podobni čepici Mitre. |
SIMBOLI
:
Levje telo kačasto zaključen rep krila, ki so neposredno povezana s sprednjimi šapami levja glava v višini prsi človeka človeška glava na kateri je "krona" podobna kroni Ozirisa v spodnjem delu krone na obeh straneh vidimo rogova lasje so oblikovani kot pri posvetitvi faraonov v red Ptah
|
Skušamo dešifrirati poved hetitskih simbolov. Moje telo je močno kot je močan lev, moje srce je hrabro kot je hrabro tudi levje, sem ponosen nosilec znanja in duhovnih moči. Kadarkoli te lahko moja moč, kot duh, obišče.
|
630 - 620pnš. , muzej Louvre, Francija
Parthica, LEG II, ob Albi blizu Rima |
Parthica, LEG II, ob Albi blizu Rima |
Etruščanska verzija človeka "konja". Prve noge so človeške, druge pa konjske. Z roko davi psa, kar simbolno pomeni da uničuje Setha oz. Rimsko volkuljo.
Boj med ljudmi in
"Kentauri", Parthenon, Muzej Atene Grčija
Partica, ob Albi blizu Rima, Italija
Gallienus, 260 n. š.
Premagane ljudi "konje" so lahko vpregli v vozove in jih javno sramotili. To veliko dejanje so ovekovečili v komunikacijskem propagandnem sredstvu - denarju.
Aurelius Cotta 139 p.n.š.
Kentauri in Minotauri so bile le oznake za določeno vrsto oseb, tudi fašisti - liktorji s
svojo lutko, Hitlerjem na čelu, so vedeli da, če želijo kakšno večjo skupino
ljudi, narod, religijo iztrebiti, morajo pred genocidom le te
označiti in osmešiti.
Persepolis, svetišče
perzijskega kralja Dareja, Iran
MAGIJA IN MITRAIZEM
Ob koncu Mitraizma se je v javnosti vse bolj poudarjal ritual žrtvovanja
pravega bika. Saj naj bi (in deloma tudi je) to žrtvovanje prinašalo
duhovno moč. Bodoči svečenik je šel preko sedem stopenj posvetitve, lahko
pa ga je doletela posebna čast, da je sodeloval v manipulaciji bika preko
katerih je pridobil posebne magične moči. Če je bil izbran je moral leta
prijazno streči odraščajočemu biku. Tako je pridobil zaupanje bodoči žrtve. Z
bikom pa so se ukvarjali tudi glavni svečeniki, nosilci iniciacije v Sol
invictus, ki so bika več in manj zasramovali. Tako so bika še bolj navezali
na bodočega Mitro na zemlji. V žrtvenem ritualu iniciacije v Sol invictus
torej v predstavnika sončnega boga, so glavni svečeniki najprej izbrali bika
ter zaukazali, da se ga priveže na kole in ga položi preko globoke jame, na dnu
katere je prav tako privezan ležal bodoči svečenik. Po uvodnih
molitvah "sojenja" so ga zaklali oz. so mu odrezali glavo.
Doživetje bega bikovih duhovnih energij je bilo za iniciiranega v magijo
izjemno, saj je bikova duša iskala izhod v prijatelju, ki je ležal
nasproti v globoki jami. Tudi privezan pripravnik, pod bikom je skušal
rešiti kar bi se dalo in je globoko in boleče doživljal trpljenje bika. Po
vstajenju mu je duša bika darovala več energetskih plaščev, lahko pa je postala
celo njegova začasna aurična entiteta. Posvečeni je bil tako preko zlorabe bika
vpeljan v magijo in energetski svet. Ritual se je sčasoma vse bolj
pogrezal v nasprotje očiščevalnih... ciljev Mitraizma samega. V javnosti so
širili različne zgodbice, ki naj bi opravičevale Mitreizem v obeh opravilih -
iztrebljanju drugačnih in drugače mislečih, ter kot ritual žrtvovanja
dejanskega pravega bika. Npr.:, ljudje biki so pošasti, ko bodo
povsem uničeni bomo zaživeli v novi zlati dobi" ali pa: " iz
trupla pravega žrtvovanega bika bodo zrasle zdravilne zeli in
druge rastline, iz mozga( na konci repa) tudi žitarice, iz krvi vinska trta, iz
semena pa živalstvo" (glej povezanost te zgodbe z mitom o Ozirisu).
Nižji nivoji
posvetitve pa so bili vezani na špartanske metode kot npr.: več dni so
pripravnika, v sedem stopenj posvetitev, pustili v mrzli vodi ali v snegu,
prestati je morali krst z ognjem - hoja po žerjavici, ležanje na tleh, živeti v
osami, vzdržati se več dni brez hrane. Pomembni so bili preizkusi s svetlobo.
Po osamitvi v temi so jim obrnjene proti soncu odvezali oči... Vrhovni
svečeniki so morali pripravnikom iz glave izbiti vsakršno sanjarjenje. To jim
je omogočilo, da so na povelje ubili lahko vsakogar, ki so ga Liktorji označili
za slabega. Po preizkušnjah, učenju astronomije ipd so lahko dobili nazive
posvetitev v sedem stopenj: Corax, Nymphus, Miles, Leo, Perses, Heliodromus in
Pater. Skrivne posvetitve preko "toplo-hladne" obdelave so
posvečene vodile k popolni pripadnosti od fizičnega sveta in
odvisnosti od vrhovnih duh-ovnov. Tako je bil red strogo hierarhičen. Če si
pridobil vse preje naštete nazive si za skupnost kulta postal Mit-ra. Mitre pa
so imeli rituale priklicevanja Marduka, Ahure Mazde, Allogenov ipd in se
tudi strokovno ukvarjali z magijo ter manipulacijo z pripadniki skupnosti.
V grško - rimskem prostoru so Mitro
enačili z božanstvi presežnega človeka: Heliosom (Soncem) in Hermesom
(stik s božanskim ustrojem Sveta), Apolonom (presežno lepoto ljudi samih).
Mitra je bil
razglašan kot božanstvo svetlobe, ki s svojo čistostjo in močjo prečiščuje
energije lastnih častilcev. Privrženci so opravljali iniciacijske,
očiščevalne in druge obrede, toda le pod pogojem, da neposvečenim niso
razširjali naukov.
Mitraizem je v času vse bolj
iztiskal vlogo ženske svečenice in vernice. Splošen nemir ter
zbeganost in vse bolj, za takratne človeške razmere, izpridena
religija sta zahtevali spremembe. Visoka duhovščina je sprevidela, da se
ji duhovna moč odmika, številne rituale kot npr. žrtvovanje bika so zato
proglasili za črno magijo in jih prepovedali. Tovrstne rituale so
spremenili v skrivnost. Vedenja o duhovnih dimenzijah ustroja Sveta in o
magiji, kot veščini manipuliranja z energijami, si je prisvojila ozka skupina
ljudi.
Mitraizem je bil na vrhuncu moči ok 1- 2 st. n.š. kot uradna
religija rimskega imperija. Leta 313 pa ga je rimski cesar Trajan
razglasil za poganskega in ga prepovedal. Ukinjanje religije za javnost
je bilo silovito. Javni del najmočnejše Rimske religije je bil tako v samo 100
letih ok. leta 350 - 450 n. š. povsem uničen. Oblasti so počistile z večino
Mitrejev in vse, ki so razumeli nov čas sprejeli medse, ostale pa onemogočili,
najbolj zadrte pa iztrebili.
BIKOBORBE KOT SIMBOL SOVRAŠTVA LJUDI "BIKOV"
Bikoborbe so bile del stare grške kulture
nasploh: tako Etruščanske, Rimske, Španske, kot tudi Minojske, Perzijske
- točneje Atlantidske - kjer ima ta ritual tudi svoj izvor… Ritual se je
zelo spreminjal, poglejmo si kako okvirno zgleda dandanašnji v Španiji. Pri
obračunu z bikom se v španski bikoborbi, imenovani corrida de toros,
najprej pojavijo torerosi, ki z rdečimi pregrinjali
vznemirjajo bika, nato nastopita pikadorja, ki kot viteza na konjih
obnorelemu biku s sulico poškodujeta pleča in tako ponižata njegovo moč, nato
nastopijo banderilleri, ki v bikovo hrbtno grbo zabadajo šila s harpunastim
koncem. Takrat običajno bik spozna, da se bojuje za golo življenje. Nato pride
Matador, ki okrog poniževane in izmučene živali poplesuje, bik
več in manj nemočen običajno še vedno noče razmišljati in se oklene
svoje presihajoče moči, poplesujoči »baletnik« mu je namreč preveč nenavaden,
da bi ga izbral za vir bolečin in grožnjo smrti, zato za nasprotnika zopet
izbere tisto kar se mu kot prvo ponuja kot ovira - cunjo - prevaro… Smo
tudi mi običajni ljudje v neki podobni koridi? Je strašenje s smrtjo cunja s
katero nam maha duhovščina pred očmi? Je španska korida nekakšen v
perverznost spremenjen ritual Atlantidskih kraljev?
Arslan
in Tempel Selinontee Babilonski
vladar, kot božanstvo, kasneje Grki trozob energij dajejo v roke
"Bogu" Poseidonu, strele v rokah pa Zeusu. Tudi po vojni med
"biki" in vladarji so imeli biki številne zaveznike. Zgoraj vidimo
zaveznico, ki ji je "bik" razkazal skrivnosti morja. Pod bikovimi
nogami sta namreč dve ribi. Ženska na njem udobno sedi, bik gre svojo pot,
toda drži ga za roge, obrnila mu je glavo kar pomeni, da ga je razkrila. Smo
tu naleteli zopet na skrivnosti, ki ne bi smele biti razkrivane - spoznanju
dobrega in zlega? |
Alanya,
Muzej Perge v Turčiji |
Muzej Thesee Meč je
nadčlovek usmeril človeku, ki pripada kulturi Mino Taurusov (borcem proti
? Arkhontom) v sredino čela. Sredina čela je področje t.im. tretjega
očesa - torej področje kjer je živčevje glede t. im. izven čutne zaznave
in mišljenjskih procesov, najbolj delujoče in občutljivo. Vidna živca obeh oči
se neposredno izza očesi, spojita v osrednje svetlobno vodilo, ki je
neposredno povezano s Hipotalamusom in Ponsom (odebelitvijo na koncu
hrbtenjače). |
Narodni muzej Atene, Grčija |
|
Pa še malce o grških t.im. Kentaurih
s katerimi so se v Grčiji precej "ukvarjali".
Koga hoče
IZTREBITI - UNIČITI nadčlovek, ki grozi z mečem oz. ubija bika? Poglejmo si
najprej zgornji rimski novčič. Pred "velikanom" nadčlovekom, ki je upodobljen
kot lepotec Kuros in ima v desni roki zeusovo strelo po levi roki beži človek. Ne
more ubežati, saj nima kam, saj ga nadčlovek z levico doseže klerkoli.
Nadčlovek se pri bojevanju ograjuje od srnjaka,
ki simbolizira naravo in le opazuje preganjanje divji lov, koga se lovi je
prikrito z bajkami in povestmi o "kentaurih..." Ubija, iztreblja se namreč
tiste, ki hočejo živeti drugačne vrenotze kot jih ponuja rimski imperij in so
zato označeni za neprimerne, podraso, barbare, pogane (podgane?)... In so
zaradioznak primerni objekt kulturicida in genocida.
Simbol "Kentaura" pa
je lahko tudi povsem drugačen. Človeško telo s konjsko glavo. Pomen simbola je podoben.
Vajimukha, Kambodža, 10. st. n.š., muzej Guimet, Pariz, Francija
3.000 p.n.š.,
Atlantidska kralja kot bika, Mezopotamija
Sredi krone
so imeli kipi kristal (najverjetneje) podoben kameni streli. Bikovo telo je
bilo simbol izjemne fizične vzdržljivosti ter moči, krona pa vladarske
duhovnosti, kristal pa neposredne komunikacije z nebom. Govorica desnega kipa
bi lahko bila: "Človek sem, le z malce drugačnim telesom. Vidim v zrna
duš in te v njem obiskujem. Tudi z njim gradim kraljestvo svoje. La kaj ostane
od tebe ko ti bom sodil, ko iz tebe izmečem vse gnilo? Ko te očistim, te
povzdignem v Zvezdo na nebu, ki bo tvoja vodnica, sopotnica in zaveznica
obenem. Takrat boš tudi Ti Kralj. Kraljeval boš svoji družini in pokrajini, ki
jo dobiš v dar, v skrb in preureditev v svetost. Ljubi trave, ljubi živali,
toda spoštuj božji red. Veselje in ljubezen sta zaukazana - kjerkoli. Ne
zaustavljaj energij, da se najdejo in najdevajo. In verjemi - Svet je iz
svetlob, ki se iščejo in najdevajo tako v tebi samem, kot v Svetu vsem."
ok. 11. - 14 st. n. š., muzej Phom Pen(?), Kambodža
Egipčanska stela 1468 - 1436 p.n.š. Thoutmosis
Bik je
upodobljen kot nosilec zgodovinskega izročila, sodnik kaj je popolni človek in
kaj ne (simbol popolnosti je angh) in omejevalec "kače". Spopad
z nezaželenimi ljudmi, ki so bili sicer na duhovno visoki stopnji razvoja -
potomci naših kreatorjev - torej t.im. Prometejev, Poseidonov, Boga Očeta... pa
je še bistveno starejši, saj sega tudi v obdobje, ki ga obravnava Ep o Gilgamešu...
Tudi potomci kreatorjev so delali številne napake in krivice, saj so velikokrat
delovali samopašno oblastno, družbo pa so prevečkrat razdeljevali na elito in
služabnike.
Ur, 2600 p.n.š., Britanski muzej London, Anglija
Nimrud,
Ashurnasirpal II, 9st. p.n.š.
Na sliki na
levi strani vidimo Vladarja z "poškodovano krono" - simbol delnega
izgona iz Raja, na drugi strani pa zvezani osebi, ki molita oz. prosita.
Vladar v rokah drži dar - časo, ki simbolizira njegovo kulturo in užitke, v
drugi pa ima lok, ki je obrnjen proti njemu kar govori da ga je odvzel
nasprotnikom oz. da nudi zavezništvo pri boju proti "bikom". Pod njim
leži "enorogi bik", ki ujetnike prosi za pomoč. Toda zvezani in
deležni prepričevanja mu ne morejo pomagati.
Ashurnasirpal, 860p.n.š. Nimrud London
Upodobitev
izjemno samozagledanega vladarja Ashurnasirpala II. Njegova krona asocira na
troje rogov, ki so razporejeni v tri nivoje.
Njegova usta govorijo o užitku, njegov smeh pa je trpek, toda iz sebe - kot da
sije blaženost, njegovi uhani govorijo o bogastvu. Na drugi sliki vidimo
kako je komuniciral s središčnim drevesom v Raju - z drevesom dobrega in Zlega
oz. z kasnejšo predelava simbola - rajsko jablano, kot se dandanes površno,
zavajajoče prevaja Prevod v Bibliji je tudi glede zastrupljenega jabolka
zavajajoč, saj vidimo, da se nekaj pod rokami pomembneža izza vladarja drobi.
Ker ima človeško telo vladarja ptičjo glavo lahko rečemo, da se vse skupaj
dogaja na duhovnem nivoju. Torej nikjer dejanskih jablan - govorimo lahko le o
energetskih "jablanah".
V Sikstinski kapeli, Rim je greh, ki sem ga nakazal, naslikan kot boj med
Goljatom in Davidom, kar lahko primerjamo z bojem med Odisejem in Polifemom, ali
pa Parisom in Ahilom. Lej ga zlomka, zopet je v neposredni bližini simbol
dolgouhca - zajčka. V ozadju pa je posekana Cedra - glej Ep o Gilgameshu
in njegovem ubijanju Huwawe.
Rod ljudi velikanov je nazadnje živel na Velikonočnem otoku. Tudi od tu
so čudežno - po hudih bojih z našuntanimi norci - skupaj z vso svojo zgodovino
izginili, v neznano. Za njimi, podobno kot za Mitraizmom, v obliki javno
dostopnih podatkov, razen do 40 in več tonskih kipov, zgodbe o bojih med
dolgouhci in kratkouhci, ritualu čigrinega jajca in par imen npr. Rapa
Nui (popek sveta) ni ostalo nič.
Gilgameš
in Humbaba, ok. 2200 p.n.š. podobno v Penningen en Gesmeden Stenen v Hagu
Ubijanje
človeka bika s strani pravega Človek sega v poznosumersko obdobje -
zaključek Akaddske dobe. Na levi strani odtisa Sumerskega pečatnika
vidimo Engidu, ki je simbolno upodabljan kot človek bik, na desni je
Gilgamesh, ki je upodabljan kot Človek. Oba držita bika za rep- simbol
šibkosti in z drugo roko Engidu bika, ki očitno ni bik v dobesednem pomenu
besede, drži za rog, Gilgamesh pa drži meč s katerim ubija bika. Bik gleda
proti Nebu, kot k svojemu zavezniku. Cedra, ki jo je Huvava varoval in je
v središču dogajanja simbolizira središčno drevo Raja - Drevo spoznanja dobrega
in zlega. Le tega Gilgamesh poseka. Obnorelo sekanje mogočnih dreves je
sčasoma povzročilo klimatske spremembe kot so sušnost, hitro širjenje pred tem
puščavskih oaz... Ampak to je druga tema.
Podobno
temo najdemo tudi na zgornjem sumerskem pečatniku,
PRIPOVED SUMERSKIH PEČATNIKOV
več...
Arkhonti so se upodabljali kot pol bik pol Človek, babilonska kultura pa jih je upodabljala kot bike s polčloveškim obrazom. S Ken Tauri so bili označevani ljudje, ki so ohranjali izročila ter kulturo Arkhontov, številni so bili tudi njihovi zavezniki. Z ljudmi z bikovo glavo pa so označevali borce proti Arkhontom. Najslavnejši je Minojski Mino Taurus - samovšečen, trmast in zagledan zgolj v cilj prevzeti oblast tako nad materialnim, kot nad duhovnim. Sama beseda Minos pomeni nekoga, ki je majhen in ima v sebi svetost. Kretski kralj je bil torej velik le v svojem malem svetu, samozagledan in bleščeč v svoji duhovnosti je ustvaril pravi labirint razmišljanj, ugank - skratka povsem novo kulturo, ki ni bila povšeči odločevalcem Atlantide (Atlantidski kralji in Arkhonti). Njegov miselni svet in način življenja je bil označen za - Mino Taurus. Zato so proti njemu napotili mogočno vojsko. Toda spopad se je končal za Atlantido tragično... Po Minosu so nasledniki udejanjali njegov labirint z gradnjo Babilonskega stolpa, ki je bil glede dodelane zapletenosti še mnogo bolj mogočnejši kot Minosov labirint. Zgodovina je dokazala, da tovrstno početje ne rodi zaželenih učinkov...
540 p.n.š. Britanski muzej, London
Kaj storiti z Bikom, ki je zagledan v zemeljskost in me odriva v svoj okoliš bivanja?
540 p.n.š.,
Metropolitan New York Muzeum of Art
Skupaj ga bomo premagali. Zanimivo pa
je da se najbolj tajna vsej vojn nadaljuje kar tisočletja.
Človek označen za človeka z bikovo glavo
je zagledan v zemljo, vstaja iz udobnega počitka. Bikova glava simbolizira
trmoglavost, zavezo zgolj moči in nase - na sebe samega, takšnega kakršen pač
si. Takšen človek se odreka spremembam. T. im. Mino Taurus nima orožja,
saj se bojuje z mislimi in morda vestjo. Napadalca ne vidi, zaznava pa da je
ogrožen. Nadčlovek ga potiska v ležeč položaj samolagodja, Mino Taurusu postaja
vodnik in ko postane vodnik tudi sodnik.
Babilonski pečatnik 1000 -
539 p.n.š., Mezopotamija, Britanski muzej London, Anglija
Babilonski pečatnik ,
Mezopotamija, Britanski muzej London, Anglija
Pa se
vrnimo 4000 let nazaj v zaključek t.im. Akkadske kulture oz. obdobja, ki
zaključi izjemno Sumerske kulture, kulturo v kateri so imeli oblast v rokah
t.im. Arkhonti.
V najstarejših upodobitvah in pečatnikih je Huwawa (sumersko ime, babilonsko je
Humbaba) seveda prikazan kot Človek. Pa tudi podivjani Engidu je prikazan
kot človek. Na tem torej še starejšem pečatniku kot je pečatnik zgoraj na levi
strani vidimo velikega duhovnika in kralja Gilgamesha, ki Huwawi onemogoča
pobeg, saj mu stoji na nogi, položaj bodala pa govori da mu bolj grozi, kot da
bi ogrožal njegovo življenje. Na drugi strani pa je odločni mož brez krone, ki
bi govorila o njegovi duhovni veličini.V eni od rok drži sekiro, kar govori da
je tudi sodnik Huwawi, sekira zakriva njegov komunikacijo z zvezdo, tako da z
njo komunicira Gilgamesh. S sekiro Engidu nepremičnemu Huwawi odseka glavo
(podobno, tisoč let kasneje David ubije Goljata). Uboj je bil možen samo zaradi
naslonitve kralja na primitivno, nedozorelost Engida. Z ubojem si
prilastita ključno "dobrino" - zvezdo nad Huwawino glavo. S tem
dejanjem človeštvo izgubi nadzor nad ključnimi duhovnimi procesi. Akkadska doba
se prevesi v t.im. Babilonsko... Samovšečni cinizem in brutalnost postaneta
najpomembnejši lastnosti za osvajanje materialne oblasti. Tisočletja
kasneje je simbolna zvezda, ki je bila za Gilgamesha ključni cilj obračuna
spremenjena v simbol rajskega jabolka. Dogodek sam pa v simbol Pandorine
skrinjice, saj so poskusi polastitve najvišjih duhovnih energij sprožali vse
več, na tisoče hudih nadlog. Človeštvo pa je vse bolj izganjano iz
homeostaze (so-žitja)... Oprijelo se je moči in tehnike kot
nadomestila za izgubljanje duhovnih nivojev.
Oba
napadalca mogočnega Huwawo držita za ušesi, ki jih kreatorji simbolov kasneje
prevedejo v rogove. Hotentotsko visoki Huwawe so imeli malce daljši ušesi,
zato in zaradi sposobnosti nenadnega izginevanja ter pojavljanja, se jih je
prijel tudi simbol zajčkov. Huwawa je bil predstavnik nekdanjih
predbabilonskih Arkhontov (Arkhont – gospodar; arkhein:
biti prvi, zapovedovati; arkho: vodim, vladam;
pridevnik -arkhos: vladar, pridevnik -arkhia:
oblast). Z Arkhonti so se naslavljali tudi prvi vladarji stare Grčije. Več o
Arkhontih glej članek O bogovih vode.
Oba
bojevnika sta postala slavna. Pa si oglejmo portret Enguida
2.340 p. n. š. , pozno Akkadsko obdobje, muzej Pariz
Ljudi Rogatce so lahko ubili šele ko
so si podredili Vestalke. Vestalka je lahko služila tudi kot vaba "biku" tako,
da se je ob njej "spotaknil".
Vestalke, ki se niso podredile novim civilizacijskim normam so obdolžili z
lažnimi obtožbami in jih na grozovit način ponižali ter ubili. Podobno kot
kasneje srednjeveške čarovnice.
Vestalke so žive zakopali globoko pod zemljo, sodobnejše Veste - "čarovnice" pa
so kot vemo še v 16 stoletju sežigali na germadah (več
UKINITEV VESTALK).
Če pomislimo, da imajo škofje in
papež na glavi ob svečanostih eno izmed dveh vrst pokrival - Mitro (kapa z
odprtino) in Tiaro (zaprto pokrivalo) , lahko sklepamo, da je rdeča nit
zgodovine razvoja naše duhovnosti še vedno živa. Ob vzponu rimo katoliške
vere je bila ta kapa - Mitra zaprta, sčasoma pa se je preoblikovala v odprto
– v simbol ribje glave oz. želje komunikacije s sv. Duhom oz z neosebnim
Bogom. Odprta je verjetno bližje krščanstvu, zaprta pa faraonski vsevednosti in katoličanskemu
delu mogočne rimokatoliške cerkve.
Tudi današnji papež naj bi tako simbolno ali tudi dejansko prosil energije neba
za dopolnitev svojih ravnanj.
Mitraizem se je kot uradna religija
starega rima penetriral v krščanstvo in rodila se je katoliška vera, ki
skrivoma nadaljuje tradicijo magičnih znanj Mitraizma. Oglejte si simbole Mitre
pod katerim so ključi sv. Petra na eni strani in sv. Pavla na drugi strani.
Eden od obeh ključev je prevara - lažen.
Ključi znanja so ključi duhovnih
vrat do najvišjih resnic in večnosti. Kdo prejme te ključe v roke? Samo:
iskrenost, nežnost, poštenost, ki dejansko lahko združuje Svet v smisel.
Kaj je najmočnejša sila v tem svetu? Potuhnjenost, grobost, laž, kot
posledica nevednosti, nedozorelosti in boja zase in ne za lasten duhovni razvoj
in torej tudi za skupnost. Umetni
pekel ima izjemno moč in še naprej drobi korenine vrednot in sčasoma tudi
temelje bivanja na
prafaktorje.
Vzpon Muhameda,
Khamsa, Nizami 1539 - 43, Tabriz, daljni vzhod, Muzej London, Velika Britanija
Slika se imenuje Vzpon Mohameda.
Ključni preoroč Islama jaha na "Kentauru", ni čudo da
prihaja do vse pogostejpših volj in "čiščenja" drugače religioznih tudi v
islamskem svetu.
Mitraistična
kapica in butarici s sekirico (klikni za povečavo) so vidne na grbu Senata ZDA, ki poudarja cilj enotnost
v različnosti.
Izza
zastave sta zakriti drevo oliva in drevo hrast. Oliva je simbol doma, hrast pa
je simbol moči. Pod drevesi sta dve butarici s sekirico.
Več o simboliki butaric in sekiric...
Vir: glejte
tudi: http://en.wikipedia.org/wiki/Mithras
VOJNA MED ARKHONTI IN LJUDMI
o tem morda kdaj drugič
copyright © by Vladislav Stres
GSM 031 578 981