Ēl KAIN ABEL

»Kajn je odšel izpred GOSPODOVEGA obličja in se naselil v deželi Nod, vzhodno od Edena." (1 Mz 3,16).« Ker je bil Eden v Mezopotamiji (današnji Irak) pomeni, da ga so se izgnani K AINI naselili v deželi vzhodno od današnjega Iraka.
Dežela NOD fonološko pomeni, da je bila povsem izolirana od zunanjega sveta – obdana z zidom. Kaini so tako živeli v nekakšnem širnem getu, ki so si ga izbrali sami. Je bila(?) dežela K AINA – dežela CHAINA, današnja Kitajska.

A BEL je prevzmal ključne vzvode oblasti v Akkadski dobi (2500 – 1950 p.n.š.), njegov nasprotnik Bēl se je takrat začel umikati. To sovpada s razpadom OZIRISA (kasneje v "grški dobi" se ta proces nadgrajuje z razpadom - upepelitvijo FENIKSA). BEL je imenovan tudi KAIN. Med njima je že takrat potekal hud boj. Bel kot samorojeni EL je opisovan predvsem kot Bog sonca in dežja, pa tudi urejevalec duhovnih razmerij na Zemljtorej Rajskega vrta. Hebrejci so ga imenovali Baal (Ba'al Bet-Ayin-Lamed; בַּעַל / בָּעַל, Assyrian Bēlu) oz. Ba`^alah בַּעֲלָה, pa tudi Bá`al (glej: http://en.wikipedia.org/wiki/Baal ), iz te besede Ba alah kot kaže izhaja tudi današnje poimenovanje boga z Alah.

KAIN fonološko pomeni delovanje enosti, ABEL, pa pomeni NE BEL, torej umazan in ni BEL, ni samorojeni EL - ELohim in je zato nosilec lažne lući - LUCIFER. ABEL je zato lahko oznaka človeka magijskih sposobnosti... in je lažno božanstvo. Boj med njima se ato nadaljuje v spopad med bratoma ROMom in REMom ipd

Perzijska svečenika, levo KAIN in desno vladar ABEL, Asurnasipal ipd, muzej Luvere, Francija

V letu 2012 kitajci štejejo leto 4.710. Je torej leto 2.700 pred novim štetjem letnica v katero lahko vmestimo temelj samovolje Abela in umika Kaina ter kasnejšega razpada veličastne Sumerske države. Koran omenja, da sta bila Kain in Abel sinova Adama in ne kot prevod Vulgate, ki zatrjuje da sta bila sinova Adama in Eve. Ker Koran razkrije bistveno več, si poglejmo tudi kako Koran imenuje Kaina in kako Abela. Qābīl je ime za Kaina in Hābīl za Abela. Če se tu opremo na fonlogijo je bil prvi imenovan za sadež neba, drugi pa samorojeni - v sebi popoln. Kain ima očitno tudi vlogo t.im. Prometeja.

Simboli izza katerih se skriva tudi zgodba o Kainu in Abelu Pred cerkvijo Svetega petra v Vatikanu.
Problem izgona iz Raja naj bi tako izviral iz obdobja same ukinitve Sumerske države.

Pod grbom pa vidimo obraz svetega Petra (Nomis / Simon).

Problem nebesnega Drevesa življenja, Katedrala Burgo de Osma, 1101, Toledo; Španija

Na fasadi, ki je pred Sikstinsko kapelo vidimo papežev grb s šestimi simbolnimi grički in zvezdo nad njimi. Povsem enaka vsebina kot na zgornjem starem sumerskem pečatniku. Razlika je le problem t.im. drevesa življenja ali je nad ali pod "grički". Torej naj bi Kain častil nebesno drevo življnja, Abel pa zemeljsko. Osnova zgodbe je tako zrcalno obrnjena slika bibličnioh razlag. Drevo življenja je v krošnji zavozlano kot je lepše vidno na relijefu papeževega simbola na Katedrali Burgo. To namiguje na to da naj bi na Nebu nastal nek kaotičen zaplet, ki onemogoča da bi Človek uveljavljal svoje energetske potenciale na makro ravni, kot naj bi to smel počel pred "izgonom" iz Raja.

Drevo je v krošnji zavozlano, kar govori da je prišlo na nebu do zmede, ki naj bi bila posledica delovanja "bratov".

Na zgornjem sumerskem pečatniku vidimo t.im.Abella in Kaina, ki vsak na svoj način skušata častiti nebo. Nad glavo prvega je v obliki čelade glava bika s ptičjim repom. Pred čelado pa je simbol novega rojstva izza pa simbol kreatorstva. Kot da je sebe proglasil za Boga. Lik Kaina na drugi strani pa ima v preko ramena lok, na glavi čelado z glavo jagnjeta, preko drugega ramena tulec s puščicami, ki pa je sestavljen še iz simbola delitve spolov in pod tulcem še kvalitetnejših teles v prihodnosti.

Med Kainom in Abellom je duh vrhovne svečenice, ki lebdi v 11 krakem sončnem disku v obliki sonca. Vrhovna svečenica ima v rokah lok s katerim je streljala proti Abellu, saj naj bi se pregrešil. Pod njeno podobo je simbol šestih gričev na katerih rasteta dve Cedri. Levo Cedro (Abellovo) želi spremeniti, glejte kapljico - seme, ki pada na pokrajino. 11 kraki sončni disk svečenice se obrača tako da preusmerja pozornost kačje glave od sebe proti Cedri in zemeljskemu. Abell je očitno skušal jesti prepovedan sad. Kača na drugi strani, ki prav tako izvira izpod pazduh Abella. Zemeljski svečenici kača govori v njen tilnik. Na drugi strani se sončni disk odbija od tetive Kainovega loka, saj Kain nedotakljivost te duhovne entitete brani.

Za hrbtoma imata "brata" zemeljsko svečenico, ki v rokah drži oljčno vejico. Svečenico, ki jo imenujem Sofija ima nad glavo simbol osmice - simbol večnosti sprememb. Tik nad to osmico se roki obeh bratov skoraj stikata. Položaj rok govori kot da tekmujeta, kdo bo segel višje v težnji po večnosti. Abellu zemeljska svečenica kaže hrbet, Kaina pa podpira z olčno vejico, ki jo drži v roki. oljčna vejica z 10 listi in zaključnim "najsvetejšim" listom na vrhu simbolizira blagoslov zmage.

Abell je na levi strani pečatnika. Upodobljen kot nebeški bik, Kain pa je upodobljen v obliki nebeške ovce. Tako Abell kot Kain dvigujeta roki k nebu tako da z rokama oblikujeta čašo. Sta globoko verna v energetski svet duhovnosti.
Abell je glede duhovnih dimenzij višji, samozavestnejši in bolj agresiven, saj z rokama dviguje tako cvet kreacije, kot cvet novega rojstva. Je bolj kot brat nebeščan, toda nebeščan na način nasilnosti (bikovi rogovi). Kain pa se ne vidi v vlogi Boga, ampak pristaja na svojo omejeno vedenje in zmožnosti in je bolj zemeljski.

Zakaj zemeljsko svečenico imenujem Sofija? Pred Arkhontskim rodom je namreč obstajal rod Sofija (po skritem Janezovem evangeliju), ki je kreiral nov rod - Arkhonte. Sofija je naredila dvoje. Dovolila je, da je bil rod Abellov večinsko odstranjen in na drugi strani je pod Cedro potočila "solzo". Solza je tudi seme prihodnosti. Ta solza pa je napoved vzpona prihodnjega rodu, ki ne bo Kainovski in bo kajnovskega premagal. Cedra Abella bo namreč zrasla, saj jo je zalila velika mati Sofija. Kajnova pa bo izginila.
Pod nogami Kaina in Abella sta dva "grifona" desni okuša kainovo cedro s katere je padlo seme kot napoved vzpona kainovega rodu, drugi pa okuša moč prvega, kateremu je očitno prepustil prednost človeškega obdobja. Torej pečatnik govori o dveh zamislih prihodnje zmage. Eno si je zamislil t.im. duh Sofije, drugega pa Kainova Cedra, narava sama. Svečenici reda Sofij sedita na ukrivljenem repu kajnovega grifona. več o Sofijah...
Kain je torej za svoj napad imel razloge, to je lahko pretirana narcisoidnost Abellov, ali pa morda relativna šibkost duhovnega vladarja. Kain je pregrešil proti zapovedi - ne ubijaj, toda za preživetje se mora človek tudi prehranjevati, prihodnost pa bo po napovedi pečatnika povsem drugačna.
Kdo od njiju je imel vlogo kreiranja dvospolnega Človeka? To bi lahko bil Abell, saj je bil mnogo bolj mil in ni stavil na orožje in kratkotrajno silo. To je morda storil tudi zato da je pridobil zaveznika, ki ga je lahko branil in mu prinašal pridelke... Kdo od njiju je imel vlogo PROMETEJA? Kdo od njiju je človeštvu dal znanja. Tudi duhovna znanja je iz napol neandertalske rase kreirani Človek dobil verjetno od Abella. V svoj spopad sta tako Kain kot Abell vključila ljudi. Številna predvsem materialistična znanja so ljudje tako verjetno dobili tudi od Kaina. Z materializmom so namreč sledilci Kaina nadomeščali duhovno. Svet danes je kainističen, vladavina moči in izločevanja.

Kaini pobijejo Abelle, Sumerski pečatnik, Muzej Metropolitan, New York, ZDA

Na zgornjem sumerskem pečatniku pa vidimo štiri zgodbe, kako Kaini prevzemajo duhovni in fizični del oblasti Abellov. Njihovi nadglavni simboli so enaki nad spodnjimi rogovi so še trije nivoji manjših rožičkov. Na vrhu pa je vmeščeno "nebeško jaboljko". Jaboljko sporoča da so vsi nebeščani, rogovi v štirih nivojih pa da obvladujejo energije štirih osnovnih elementov.
Tudi tu lahko zgodbo beremo od desne proti levi. Skrajno desno vidimo napad z t.im. bulo, ki simbolizira edino pravo razmišljanje, na skrajni levi pa zakol drugega Abella.

Pojdimo zopet na desno stran pečatnika. Kaini so napadli iznenada in Abelle presenetili v njihovem domu, ki napada niso pričakovali. Napad se je zače z diskreditacijo. Napadeni je upodobljen kot napol ležeč, uspel pa je zadržati bulo nad glavo in je njegovo "sončno jabolko" ostalo nedotaknjeno, bil pa je ponižan in fizično podrejen. V drugem delu vidimo da oba stojita drug proti drugemu. Abell ima spuščene roke in zgolj prepričuje, Kain pa ga drži za rog in še vedno vihti bulo edinega prave mišljenja. Izza njega je pomočnik, ki mu nudi oporo za izvršitev naklepa. Nato na tleh vidimo prvo žrtev in nad njo naslednjo. Na skrajno levi je upodobljen Kain, ki je zabodel Abella ravno med tem ko govori o nesmiselnosti edinega pravega mišljenja. Stoji na prejšnji žrtvi, ki pa ni mrtva, saj na tleh ležeči steguje roki proti roki prvega napadenega, ki drži roko na način da se bo ubijalec pri nadaljnem koraku spotaknil.
Z prevajanjem so se vloge pomešale do neprepoznavnosti in tako je dogajanje postalo mitsko skrito.

Pripadnik Kajn ubija pripadnico Abella, Kafadžah, Orientalski institut, Chicago

Zgornji žgani ploščici je Kainov vojščak upodobljen z lokom in krono atlantidskih kraljev. In res po napadu grkov s strani "Atlantide" se del atlantidskih kraljev zoperstavi svojemu vrhovnemu vladarju - "Poseidonu", kot ga v delu Kratil imenuje Platon. Vojščak drži levico pred področjem srca ženske svečenice, saj je v dvomih ali ubiti ali ne. Zvezana žrtev se mu namreč smili. Žrtev je svečenica - sončni človek s simboličnim t.im. tretjim očesom na nogah so očitni čevlji, z obrazom je obnjen(a) proti gledalcu, saj javnost sprašuje kaj naj naredi.

Sosestris I 1970 - 1936 p.n.š

Na relijefu sta uprizorjena t.im. Abell in Kain. Na levi je upodobljen Abell, ki poudarja ženski princip dajanja (nebeški princip) in Kain, ki poudarja princip prejemanja (zemeljsi princip). Oba sta t.im. Arkhonta. Med seboj se spopadata in preko teh spopadov delata obdobja, katera so bolj naklonjena enemu in nato drugemu. Zategujeta vrv, ki je ovita okoli osi, ki se ob zategovanju zdaj v eno zdaj v drugo smer obrača. Prostor zategovanja se vse bolj zožuje. Podobno se vloga razdeli na svečeniški funkciji, ki sta ju dopolnjevala svečenik Horus (človek skokol) in svečenik Anubis (pesjeglavec). Delitev odločanja o najzahtevnejših duhovnih vprašanjih se je preko t.im. ateistov in teistov oz. levičarjev in desničarjev ohranila do danes.

Zugot (hebrejsko : תְּקוּפָת) הַזוּגוֹת) (təqūphāth) hazZūghôth) je način vladanja dveh učiteljev. Odločitve morata sprejemati konsenzno. Tudi rimska država je imela vgrajeno podobno načelo, le da ga ni uporabila za vrhovno zakonodajno oblast ampak za izvršno, ki jo je zaupala dvema konzuloma. se nanaša na čas t.im. drugega Templja (515 BCE - 70 CE), v katerem je duhovno vodstvo judovskega ljudstva bila v rokah petih zaporedne generacije Zugot ("parov"), verskih učiteljev. S nastopom Cezarja se je ta praksa hitro ukinjala.

Prepletena zgodba ima svoje korenine še pred pojavom sodobnega Človeka. Saj med Arkhonti ni bilo popolnega sodelovanja. Tako Abel kot Kain sta bila namreč Arkhonta. In Kain se je odločil da bo šel po poti moči, zato se je močneje povezal s svetom mineralov, Abel pa po poti povezovanja, zato se je močneje povezal z elementom voda. Kot vemo je Abel (kasnejši Bel oz. Ball) zgubil številne spopade oz. vojne.
Drug izraz za Abela je tudi Poseidon. Zelo malo pa vemo o Arkhontih, ki niso bili poraženi tako celovito kot nasledniki Poseidona torej Ball... Zmagovalci namreč pišejo zgodovino, predvsem ta duhovni del je strogo nadziran.

Zgodba o uboju točneje ubijanju Abela se kasneje dopolni z inačico pokvarjenosti sodobnih ljudi, ki naj bi vsi po vrsti krenili po poti moči in tako sčasoma prišli v konflikt z makro zakonitostmi, zato so bili tudi ti izgnani v NOD.

Anatolija, Bes, 13.p.n.š., .,valjasti pečatnik, muzej Metropolitan, New York, ZDA

Zgoraj vidimo starozaveznega boga, ob njem stojita dva Keruba. Upodobitev boga iz 13. st. pred novim štetjem govori o tem, da je bil jezen - besen. Zanimivi pa so tudi detajli npr. drža rok, simbolni znak podoben dandanašnji črki I...

»Gospod je izgnal Človeka iz Edena – rajskega vrta. »Izgnal je človeka in postavil vzhodno od edenskega vrta kerube in meč, iz katerega je švigal ogenj, da bi stražili pot do drevesa življenja« (1 Mz 3,23). Izgnal je premalo vernega K AINA – ljudi, ki so si prisvajali moči, ki si jih ne bi smeli.

PRIKRIT BOJ MED t.im. A-BELLI in K-AINI

V ozadju se daleč od oči bije povsem drug boj - boj med ljudstvoma imenovanima tudi A - BEL in t.im. K - AIN. Na mozaiku ravenske bazilike vidimo na levi strani ABELa in na desni MELKISEDEKa (v naši bibliji so zapisali Melkízedek), hebrejci so ga imenovali z malkí sédeq (tisti, ki ne zmore soočenja s svetim). MELKISEDEK je debeluh, saj duhovni manjko nadomešča s hrano. Izza sebe ima le zgradbe, A'BEL pa drevo in izza svetišča pa drevesce, ki spominja na 3 nivoje drevesa življenja. MELKISEDEK je ime najvišjega svečenika kajnistov - sledilcev KAJNA. Abela podpira MOSE (Mojzes), MELKISEDEKa. pa ISAIAS. Oba Bogu izročata darili, A'BEL je neoborožen in tako simbol ovce dobi drugačen pomen kot bi ga v primeru oboroženosti. Abel v tej upodobitvi izroča hrano - ovcu, svoje sledilce in svoj duhovni puh v simbolu jagneta (zaradi barvnih usklajenosti v bistvu daruje sebe - svojo duhovnost), kainist imenovan MELKISEDEK pa daruje svojo duhovnost - duhovnost zemljana v obliki zvezde, ki je duplikat tiste, ki je že na oltarju pred njim. Bog z njegovo dušo očitno ni zadovoljen, zato je za K'ainiste ukinil nesmrtnost.Oblečen je v zeleno belo ogrinjalo, kar govori da je del narave same, Abel pa v zemeljsko raševino in preko ramen ima rdečo rjuho, ki govori da so številni zanj pripravljeni žrtvovati življenje. Toda rjuha drsi z njegovih ramen, zavezniki ga zapuščajo. Petrovo cerkev v času namreč premaguje Pavlova...

Na desni strani je drug mozaik glavnega oltarja v baziliki San Vitale v Ravenni, drug problem oz. drug Heraklov steber, kot so ga razumeli cerkveni dostojanstveniki in umetniki v 5 stoletju.

A-BEL oz. Arkhont ima nenavaden trebušček Arkhonta. Ja to je pa že novo poglavje.

Malki-zádeq je bil svečenik, ki je poudarjal pozitivno v človeku in to podarjal bogu. S tem je hotel priklicati odrešitev. Stavil je na božje v človeku samem in ne na njegov razvoj. Pozitivnost v človeku namreč ni dejstvo samo po sebi. To mora človek šele postati in to lahko postane in to deloma nekateri že so (smo). Malkizadeqa Bog očitno ne mara. V svojem delovanju je bil dokaj neuspešen, podobno kot kasneje Jezus ali pa še kasneje sv. Sebastjan... Je ena od ključnih inspirativnih oseb pomembnih tajnih združb današnjega sveta. Spodaj je en izmed njegovih simbolov - nihalo. Simbol se vrti in kaže osnovo tehnike duhovnega spreminjanja - iniciiranja soljudi.

Onemogočanje svobode na račun hierarhije same po sebi je kršitev osnovnega načela tega Sveta. To načelo pa kot kaže kršita obe osnovni sili, ki skušata določati prihodnost duhovnega razvoja. Glej tudi Dvojnost dobrega in zla. Poleg načela absolutne ljubezni bi se moralo uveljavljati tudi načelo absolutne svobode.

Odkrito bo, in čudili se bomo kako je vse drugače in bistveno lepše, kot smo mislili, da je.
Ponižani bodo povišani in povišani ponižani.

Tako smo priče obračunavanju med dvema osnovnima verskima smerema – na eni strani A BELov, H OR USov… na drugi pa KA AINov, SETov…

Pogrešam tretjo strujo, ki se ne priklanja ne Ballu, niti ni grabežljivo setovska. Novejše ime za predstavnika kainistov je Melkízedek, svečenik, ki je bil tik pred ključno vojno s Filistejci na strani Izraelcev razglašen za najvišjega svečenika. Vojna s Filistejci se konča z ubojem skrivnostnega Goljata, ki je bil najvišji svečenik druge strani - Filistejcev. Bi lahko A BELa imenovali tudi Goliat. Vojna je najprej potekala tako, da so Filistejci svojim potencialnim sovražnikom pobrali vse orožje in železne predmete, ki bi orožje lahko uporabili. Torej Filistejci – ljudstvo, ki je najverjetneje prišlo iz Polinezije in naenkrat osvojilo daljni vzhod (podobno Hetiti) - niso bili nasilni, njihov vodja Goliat je bil ubit ker je predolgo - kar mesec dni - stal pred vojsko in pozival nasprotno stran, da se z njim spopade kakšen dejanski junak in naj njun osebni spopad odloči o tem kateri narod se pokori drugemu. Ubit je bil z orožjem, ki ni bilo običajno za takratna dvobojevanja med poveljniki. Boj ni bil pošten - "fer play". Golijat tovrstnega obračuna ni pričakoval, nasprotnika pa je tudi podcenjeval. Kot vemo ga je David ubil s kamenjem iz frače in predvsem zaradi tega uspeha kasneje prevzel prestol kralju Izraelcev - Savlu.

V Pismu Hebrejcem t.im. svetega Pavla pojem Melkízedek postane nerazumljiv. Vedeti pa moramo, da je »sv« Pavel (ki se je pred tem imenoval Savel) kot Jezusov apostol storil vse, da je zmaličil in preinterpretiral... Jezusovo delovanje in pričevanja o njegovem nauku tudi tako, da se je pod tekste drugih (ujetih, pobitih) apostolov podpisoval in tako prevzemal avtorstvo...

Oglejmo si odlomek Pavlovega Pisma Hebrejcem 18 »Tako sta dve neomajni dejanji, v katerih se Bog ne more zlagati (tj. Božja obljuba in Božja prisega), v veliko tolažbo nam, ki smo se zatekli k njemu, da bi se oklenili upanja, ki je postavljeno pred nas. To upanje je za nas kakor varno in zanesljivo sidro duše, ki sega v notranjost, za zagrinjalo, kamor je za nas kot predhodnik vstopil Jezus, ki je postal véliki duhovnik na veke, po Melkízedekovem redu. Ta Melkízedek, kralj v Salemu, duhovnik Najvišjega Boga, je šel naproti Abrahamu…«

Boga (hebrejci so besedo Bog zapisovali z Eloah (אלוה), Elohim (אֱלוֹהִים , אלהים )) v tem citatu "sv." Pavel Boga označi za morebitnega lažnivca, saj zapiše da Bog daje prisege. Toda na katerega Boga je mislil - starozaveznega osebnega ali abstraktnega? Abrama apostol Pavel preimenuje v Abrahama, Jezusa priključi k rodu Melkízedeka, torej k egoistom ipd.

1 Mz 14, 1 Potem ko se je Abram vrnil z zmage nad Kedorlaómerjem in kralji, ki so bili z njim, mu je prišel naproti sódomski kralj v dolini Šavé, to je v Kraljevi dolini.
Salemski kralj Melkízedek pa je prinesel kruha in vina. Bil je duhovnik Najvišjega Boga in ga je blagoslovil, rekoč:
»Blagoslovi naj te, Abram, Bog Najvišji, ki je ustvaril nebo in zemljo! In slavljen bodi Bog Najvišji, ki ti je dal v roke tvoje nasprotnike!«Potem mu je Abram dal desetino od vsega.

A BEL se je v Akkadski dobi (2500 – 1950 p.n.š.) imenoval Bēl,in opisovan predvsem kot Bog sonca in dežja, Hebrejci so ga imenovali Baal (Ba'al Bet-Ayin-Lamed; בַּעַל / בָּעַל, Assyrian Bēlu) oz. Ba`^alah בַּעֲלָה, pa tudi Bá`al (glej: http://en.wikipedia.org/wiki/Baal ), iz te besede Ba alah kot kaže izhaja tudi današnje poimenovanje boga z Alah. Zadnji pomemben znani kraj kjer je neomejeno vladal Baal in s tem Arkhont je bil Libanonski Baalbek, pred tem pa tudi egipčanski Heliopolis. Baalbek so uničili Perzijci 525 - 343 p.n.š. Beseda Ba`^alah govori o tem, da je bog Arkhontov v novejših časih prenesel največji del odgovornosti za prihodnost človeštva na Islam ali pa si je to poslanstvo Islam prisvojil?