O BOGOVIH VODE

O "BOGOVIH", MATERAH USTVARJENIH LJUDI IN BAJESLOVJU

V današnjih časih Lahko razmišljaš, o tem da so Človeka ustvarili nezemljani, pa lahko razmišljamo o tem, da so ga ustvarili ljudje, ki so živeli pred nami – pred sodobnimi ljudmi?

"Tiste dni in tudi pozneje - ko so hodili Božji sinovi k človeškim hčeram, ki so jim rodile otroke - so bili na zemlji velikani. To so bili junaki, sloveči možje iz davnine^/3 " (1 Mz 6,4 ) je zapisno v Bibliji Stare zaveze. Podobni zapise najdemo tudi v novejšem času npr. Ferdinand Magellan je prebivalce pripadajoči vladajoče elite, ki jih je leta 1520 srečal na jugu južne Amerike poimenoval Patagão - »dežela velikih stopal«oz. Patagoni, pokrajino pa Patagonia. Po pripovedih prvih raziskovalcev so tam naleteli na velikane, visoke 8 do 9 čevljev torej med 2,11 - 2, 38m »katerim smo segli le do pasu«(iz poročila preživelega magellanove odprave Antonio Pigafetta (stari čevelj je meril 0,2645m, novejši 0,3048m, v tem primeru bi bili za 30 cm višji).

Pa si oglejmo te bogove, kako so izgledali, kakšno zgodovino so morda imeli... Zopet vas prosim, da zapis berete kot zabavno čtivo - zgodovinsko fantazijski esej: morda v njem najdete veliko zgodovinskih resnic, morda tudi ne.

LJUDJE IMENOVANI SOFIJA (po Janezovem apokrifnem oz. prepovedanem evangeliju)

Ljudje smo imeli izjemno zgodovino. Kot kaže smo na Zemlji že od pradavnine. Zaradi svoje izjemne inteligence se človeški rod uspešno izogiba strašnim katastrofam, ki organizme zadanejo predvsem v precesijskem obdobju imenovanem Zep Tepi. Pred kratkim odkrite 3,5 milijona stare številne človeške stopinje (odtisnjene so bile v vulkanskem blatu v Tanzaniji), tako niso nič posebnega. No posebnost je morda v tem, da so nekatere stopinje skoraj še enkrat večje kot so dandanašnje. Prve ljudi poznamo pod imenom Sofija (glejte tudi manihejske tekste, tekste Nag Hammadi ter Judov evangelij). Danes se ime Sofija prevaja kot modrost. Sam ljudi imenovane Sofija povezujem s kipci najdenemi v kraju Çatal Höyük v današnji Turčiji. Platon o njih v Simpoziju govori, da niso imeli popka, madam H.P. Blawatsky v knjigi Skrivnostni nauk o Lemurcih pa je trdila, da so ljudje, v pradavni legli jajca… Blavatsky, ki so bili tretja temeljna rasa ljudi. Povedi o obojespolnih prednikih človeka najdemo tudi pri afriških Dogonih. Prednik človeka je po njihovem izročilu obojespolni Nommo.

Zgornji del lobanje prednika Človeka iz Tantavela, vzhodni Pireneji, Francija, ok. 400.000 pr. n.š.

Ohranila se je lobanja z zgornjo čeljustjo enega najstarejših "prednikov" človeka. Vidimo nekaj dobro ohranjenih zob in gensko posebnost. Lobanja je špičasta - podobna je obliki krone faraonov. Nakazuje pa tudi poudarjeno razvita ušesa.

Platon v tekstu Simpozij (torej dobrih 500 p.n.š.) obširneje govori predvsem o ljudeh Arkhontih, ki so nasledili ljudi imenovane Sofija, deloma pa tudi o Sofijah samih: "Sprva so bili namreč trije rodovi, ne dva kakor zdaj, moški in ženski, ampak je poleg njiju obstajal še tretji rod, ki je spolno občeval sam v sebi (gr. koinon), zdaj je ostalo le še njegovo ime, sam pa je izginil. Tedaj je namreč bival, androgini rod, po svojem izgledu in imenu združen iz moškega in ženske, zdaj pa ne obstaja več, to ime je zasramovano. Dalje: vsak izmed njih je bil po obliki povsem obel; imel je okrogel hrbet in tudi krožne boke. Bilo je kot da bi imel podvojene roke in noge, saj je obe lahko uporabljal podobno... Sami so bili okrogli, krožno so se gibali, v vsem so bili podobni staršem. Strašni so bili po svoji moči in moralni premoči in imeli so velike zamisli. Bog je potegnil od vseh strani kožo čez to, kar zdaj imenujemo trebuh... zgladil številne druge gube in oblikoval prsi"...

V Çatal Höyüku je bilo med izkopavanji najdeno naselje hiš brez oken in vrat, kot da so prebivalci imeli dostop v prostore preko strehe. Kako priročno za morebitne plenilce manjše rasti - hiša kot dom in trdnjava hkrati. Najdišče človeške civilizacije je eno najstarejših na svetu, odkrito je bilo leta 1950, z izkopavanji pa so arheologi začeli med leti 1961 in 1965, globlje so pričeli kopati šele konec 1993. Plasti zemlje prvih izkopavanj so datirane na 6.000 in več let pr.n.š. Spodnja kipca moško ženskega lika sta del zbirke 40. najdenih. Večino teh kipcev si lahko ogledamo v Anatolijskem muzeju civilizacij v Ankari.

Kipec s šiljasto glavo ima zelo nenavadno pozo. Če se vživimo vanj je kot da želi sporočiti; "Sem stvarnik, ustvarjam svet okrog sebe".
Najdenih je bilo tudi veliko simbolov npr. Sporočilo simbola je podobno kot vizualizacijsko sporočilo kipa človeka s šiljasto lobanjo.

Še bolj zanimiv je morda naslednji kip iz istega najdišča v Çatal Höyüku. Kip "ženske" z izjemno poudarjenimi odebelitvami nadlakti in tankimi rokami. "Ženska" sedi na prestolu in drži roki na glavah dveh stoječih gepardov oz. njim podobnih velikih mačk. Očitno so se nekoč postavljali z udomačevanjem gepardov oz. panterjev. Zanimiv je tudi odnos velikosti sedeče "ženske" in kot kaže odraslega geparda. Če se mi usedemo na stol, smo premajhni, da bi jih držali tako kot ta »ženska«. Natančneje poglejmo še kaj je na tleh med njenimi nogami. Človeška glava! Natančnejši pogled tega in drugih kipov pove, da je simbolična človeška glava vklesana tudi na njenem popku. Mar hoče kipec povedati: Ustvaril(a) sem novega človeka! Sofija je po ohranjenih zapisih ustvarila Arkhonte^/2 (glejte Janezov apokrifni - torej prepovedani - evangelij po katerem je Sofija ustvarila Arkhonta Jaltabaotha). Sofija naj bi to storila z željo in napotilom, da se ta njena kreacija kasneje dopolni. Trdim, da je kreacija imela za cilj iz spolno zaostalega človeka narediti spolno sodobnejšega. Simbol Sofij je polž, ki ga kot simbol najdemo tako v hieroglifih, kot v drugih starodavnih pisavah. Ljudje Sofije so bili androgini na način da niso proizvajali niti semenčic, spočetje in rojevanje otrok je bilo zato izjemno zastarelo in oteženo, zato so kreirali sodobnejši rod ljudi, ki jih bom imenoval Arkhonti (kar fonološko pomeni gospodarji). Morda naj le kot zanimivost povem, da so še dandanašnji metulji hermafroditi na malce podoben način - polovica metulja namreč predstavlja njegov moški, druga polovica telesa pa ženski del. Arkhonti pa so že proizvajali semenčice, toda predvsem za samooplodnjo. Arkhonti pa so se že lahko parili z t.im. Neandertalci.

Spodnji kipec iz Çatal Höyüka (muzej Anatolijana, Turčija) na simbolni ravni govori: "dva v enem". Platon v Sympoziumu oz. Simpoziju razkriva javnosti dandanes premalo poznano področje zgodovinskega razvoja spolnosti skozi čas. Zapisal je: »najprej je bil rod, ki je spolno občeval sam s sabo (gr. koinon) zdaj je ostalo le še njegovo ime, sam pa je izginil. Tedaj je namreč bival androgini rod (gr. androgynon), po svojem izgledu in imenu združen iz moškega in ženske, zdaj pa ne obstaja več, to ime je zasramovano. Vsak izmed njih je bil po obliki povsem obel; imel je okrogel hrbet in tudi krožne boke. Imel je ... dvojno velika ušesa in dva sramna dela... Hodil je ta človek zravnano... in ko se je pognal v hiter tek, je to delal kot (telovadci), ki delajo kolo, ko se vrtijo v krogu z naravnost iztegnjenimi nogami; ljudje so se hitro vrteli oprti na svoje podvojene noge (op. V. Stres - noge so v lahko uporabljali podobno kot roke, v skrajni sili pa so tekli na način vrtenja)... Sami so bili okrogli, krožno so se gibali, v vsem so bili podobni staršem. Strašni so bili po svoji moči in moralni premoči in imeli so velike zamisli^". Da res je strašni so bili po svoji moči in moralni premoči, zato so jim novi kreirani ljudje rekli Bogovi.

Opisi v Simpoziju povsem ustrezajo povedim najdenih kipov, ki na simboličen način pripovedujejo izjemno zgodbo razvoja razmnoževanja ljudi.Kaže, da so ljudje Sofija preko Arkhontov uspeli umetno preskočiti evolucijski razvoj za potomce svoje lastne vrste in razdeliti spola, toda nepopolno - le na ravni razdelitve v organizmu samem. Potomci Sofij imenovani Arkhonti so imeli številna druga imena npr. Baal, Hapi, Bes... Arkhonti so bili tako spolno kot po fizičnih sposobnostih in gracioznosti bistveno bolj sodobna bitja kot Sofija. Oblika glave je bila tako že večinoma okrogla, bili so tudi bistveno manjši, toda še vedno proti ljudem pravi velikani. Če je bilo res tako so torej tudi naši predniki Arkhonti poznali podoben mit kot je naš o Stvarjenju človeka. Le da se je njihov Bog Oče imenoval npr. Sofija. V Simpoziju lahko preberemo tudi: "Sramne dele so imeli na zunanji strani [119 1c]... in rojevali so v zemlji kot to počnejo zajci".

OBRAČUN MED VELIKANOV MED SABO IN Z SODOBNIMI LJUDMI:
Biblični letopisi 1. knjiga, 11/22: "Benaja, sin Jojadov, sin hrabrega; moža iz Kabzeela, ki je bil storil velika dela, ta je ubil dva sina Ariela iz Moaba; ta je stopil tudi doli v jamo in ubil leva v njej, ko je bil sneg. 23 In ubil je Egipčana, moža visoke postave, pet komolcev dolgega, in Egipčan je imel v roki sulico kakor tkalčje vratilo, a on je šel doli k njemu s palico in iztrgal sulico Egipčanu iz roke ter ga prebodel z lastno sulico njegovo.

20/2-8. Potem se vname vojska v Gezerju s Filistejci. Takrat je Sibekaj Husajec udaril Sipaja, iz sinov velikanovih; in bili so ponižani. 5 In zopet je bila vojna s Filistejci; in Elhanan, sin Jairov, je udaril Lahmija, brata Goliata Gatovca, ki je imel suličišče pri svoji sulici kakor tkalsko vratilo. 6 In zopet je bila bitka v Gatu, kjer je bil mož visoke postave, ki je imel po šest prstov na rokah in na nogah, skupaj štiriindvajset; tudi ta se je bil rodil velikanu. 7 Ko je ta sramotil Izraela, ga je ubil Jonatan, sin Simea, brata Davidovega. 8 Ti so se bili rodili velikanu v Gatu, in padli so po roki Davidovi in po roki služabnikov njegovih." (podobno Druga knjiga Samuelova, ki se imenuje tudi Druga knjiga Kraljev).

Posledica vse večjih napetosti med raso velikanov in sodobnih ljudi je bila, da so Arkhonti zrežirali tako lastni umik, kot medsebojna pobijanja med ludmi.
Druga knjiga Krajev, 3: "Kralji so se bojevali med seboj in ubili drug drugega. Sedaj pa, Moab, precej na plen! 24 Ko pa pridejo k taboru Izraelovemu, se vzdignejo Izraelci in pobijajo Moabce, da zbeže pred njimi; in oni pridero v Moabsko deželo ter jih pobijajo. 25 In razvalijo mesta in na vsako dobro njivo mečejo vsi kamenje, da so ga bile polne, in zamaše vse studence in posekajo vsa dobra drevesa – da so v Kir-haresetu ostali samo še kamni." vir

Velikani so se kot govori tudi tekst Biblije razmnoževali kot obojespolniki, terej s samooploditvijo. Glej tudi SIMPOZIJ (Sympozium) Platon. med sabo so se kot govori zgornji tekst TEPLI, niso se pa pobijali.
To je bila prava redkost npr. do pobijanja je prišlo pred Trojo (Ahil - Hektor) več.

LJUDJE IMENOVANI ARKHONTI:
V zgodovinopisju so imenovani z različnimi imeni. Povsod pa jih pripovedi povezujejo z vodo, pa tudi vetrom (hebr. ruah). Tudi Slovenci preko starih mitov poznamo Čateža in preko Prešerna Povodnega moža.
Starogrški Bog imenovan s Poseidon je bil Bog morja. Ali je bil Bog dejanskega morja ali je poseidonovo morje le simbol sposobnosti vplivanja na vreme in na prano - oz. njenih delov¹? Prano Hindujci povezujejo predvsem s simbolom - morje belega mleka. Staro egipčanski Bog voda se imenuje Hapi (dandanes ga opisujejo z Bog voda Nila), mezopotamski oz. sumerski Bog morja pa je bil imenovan Ea. Skandinavci so svojega Boga morja poimenovali z Njord, Irci z Lir, Eskimi z Anguta. Pa pojdimo še na druge celine: Japonci so boga voda oz. dežja in obilja poimenovali z Toyotama, pa tudi Inari, Polinezijci z Tangaroa, Nigerijci z Olokun, Azteki in Tolteki s Tlaloc, Hetiti z Tešub, Indijci z Indra.

Če Bogove dežja prevedemo v Bogove nebesnih voda smo zopet bližje energiji, ki se vtika - dežuje - v naša dnevna počutja. Ta dež pa je lahko tudi simbol krsta, ki ga morda doživimo neposredno v »pogovoru« z energijo neba. Če pomislimo na to, da so starodavni psihiki menili, da počutje ljudi vpliva na počutje živali ter rastlinstva in da vsa počutja skupaj kot eter širšega prostora vplivajo tudi na konkretno vreme in dogajanja v dnevnem življenju, lahko sklepamo, da je dobro počutje vir bogastva, slabo pa revščine. Dobro počutje v širšem pomenu besede vpliva tako na rast rastlin, kot na delovne sposobnosti, zdravje... V tem kontekstu je povsem logično, da so imeli našteti »bogovi« moč dajanja ali pa odvzemanja obilja. Zato so jih spoštovali in se jih tudi bali. So našteta imena le časovno in etnično različna imena za obvladovalca(e) Prane? V čim novejši čas sežemo, tem bolj nespoštljiv je odnos do starogrškega Poseidona oziroma egipčanskega Hapi-ja, rimsko cesarstvo je Poseidona preimenovalo v Neptun (fonološka koda besede Neptun pa se lahko prevede s - tisti, ki je razpadel in izginil)... Pa je res izginil?

Hapi, muzej Vatikan, Hapi prikazan kot simbol obilja, Abidos, RamsesII, 1290-1224 p.n.š.

Hapi kot božanstvo in vladar prane, papirus Ani, 19. dinastija, 1306-1186 p.n.š. Hapija kot kreatorja civilizacijskih obdobij - obdobje obilja oz vladavine duha (glej simbol ptiča) se izmenjuje z obdobjem novega rojstva in kreacije vladavine živalskega (glej simbol psa). Sosestris I, 1970-1936 p.n.š. Kaj počneta kreatorja - potegujeta za vrv in s tem obračata os, ki se zajeda v simbolno srce izpod vretena.

Podoben motiv najdemo tudi v Angkor Wat, 11. -15. stoletje, Kambodža . Središčni lik je ljudi razdelil na leve in desne ter po svoji presoji enkrat pomagal enim, enkrat drugim ipd.

Tutankamonova zbirka, muzej Kairo

Hapija oz. Arkhonta prikazana kot združevalca energij Neba in Zemlje, nad njima je prestol ustoličenega faraona, ki je po velikosti bistveno manjši od njiju,

Bog voda, točneje Prane je torej pojem, ki je vključen praktično v vsa stara izročila o Bogovih. Mar res lahko le zamahnemo z roko in rečemo bajka, brez veze? Sam nisem tega mnenja. Sam, verjamem številnim zgodovinskim dejstvom, zapisom, kipom in drugim umetninam, ki govorijo, da nas je Bog vode ustvaril. Verjamem tako Bibliji Stare zaveze, kot apokrifnim spisom, kot hieroglifom, sumerskim pečatnikom... saj govorijo o istem.

Kdo so bili "bogovi" vode, dežja, vetra oz. morja - torej Prane - hebrejsko ruah (glejte tudi članek Kdo, kaj je Bog, AURA junij 2006)? Obvladovanje Prane s strani Boga je razvidno tudi iz zapisa v Bibliji Stare zaveze 2 Mz 10,13 ... Tedaj je GOSPOD rekel Mojzesu: »Iztegni roko nad egiptovsko deželo, da pridejo kobilice nadnjo in požrejo vsa zelišča, vse, kar je pustila toča!« Mojzes je iztegnil palico nad egiptovsko deželo in GOSPOD je gnal vzhodni veter v deželo ves tisti dan in vso noč. Ko je napočilo jutro, je vzhodni veter prinesel kobilice. GOSPOD je gnal vzhodni veter v deželo ves tisti dan in vso noč. Ko je napočilo jutro, je vzhodni veter prinesel kobilice. In kobilice so prišle čez vso egiptovsko deželo in se usedle po vseh egiptovskih pokrajinah; tako velika množica kobilic, da jih ni bilo toliko do tedaj in jih tudi potlej ne bo. Pokrile so površino vse dežele, da se je stemnilo. Požrle so vsa zelišča in vse sadje na drevju, kar je pustila toča; nič zelenega ni ostalo, ne na drevju, ne na poljskih zeliščih po vsej egiptovski deželi. Faraon je tedaj hitro poklical Mojzesa in Arona ter rekel: »Pregrešil sem se zoper GOSPODA, vašega Boga, in zoper vaju. Zdaj pa mi, prosim, odpustita greh, samo še tokrat. In prosita GOSPODA, svojega Boga, naj odvrne od mene vsaj to smrt!« Ne samo, da so s svojo dresuro in psihično močjo lahko obvladovali lève, obvladali so lahko tudi bistveno več kot si danes. Potiskani v energetski kaos smo postali več in manj energetsko KAMNITI.

Ko skozi glavni vhod vstopimo v svetišče Rimokatoliške cerkve, v cerkev najprej opazimo krstilnico - krstni kamen, ki je v večini starejši cerkva še vedno v obliki morske školjke. Le kaj predstavlja simbol krstilnice? Če predstavlja prvi del cerkve prostor posvečen Bogu očetu, na drugi strani cerkvene ladje vidimo Jezusa, ki predstavlja novo dobo – njegovega sina. Ta nova doba pa bo prišla ko ne bo več pribijan na križ. V kupoli, ki je običajno tik pred glavnim oltarjem, je simbol Svetega Duha - bela golobica. Novejše cerkve te simbole združujejo v isti prostor v presbiterij - glavni oltar. Tako simboli postajajo ne razpoznavni. Simbolnega krsta v takšnih cerkva verujoči v RKC ne morejo(mo) več narediti. Opisani simboli predstavljajo krščanskega troedinega Boga. Je mogoče da je krstilnica simbol Boga vode?

STVARJENJE ČLOVEKA

Zaradi ločenosti spola v telesu samem so včasih celo poskušali z medsebojnim parjenjem. S tem so sicer pridobili nekaj manjših novih genskih zmožnosti, toda to ni pripeljalo do želenih dolgoročnejših rezultatov.

Bistveno bolj uspešni so bili preko parjenja s takratnimi primitivnimi dvospolnimi človečnjaki. "Bog" dežja, Tlaloc, Tical, muzej Gvatemala

Podrobneje si oglejmo kipec Azteškega, Tolteškega ipd Boga dežja, sonca in stvarjenja človeških teles Tlaloca Podoba iz žgane gline kaže napol slepega starca in ni ravno prijetna, lahko bi dejali, da ga je naredil nekdo, ki tega boga ni oboževal, ampak ga je le priznaval kot moč in dejstvo. V rokah Tlaloc drži človeško lobanjo, kar na simbolni ravni govori, da je, tako kot govorijo mitološke knjige Majev in Aztekov, stvarnik teles ljudi. Okrog nadlahti ima simbolične lobanje, kar govori da je tudi sodnik dušam, ko ob fizični smrti zapustijo umirajoče telo in odidejo v Prano. Cev na čelu je nameščena na mestu kjer drugače rišemo tretje oko in simbolizira komuniciranja z nezemskimi energijami neba. Med nogami ima Tlaloc, na tem kipcu, simbole tako moškega kot tudi ženskega spola.

Dvospolnega Homo Sapiensa, kot novega vladarja Prane so Arkhonti pričeli intenzivneje ustvarjati pred ok. 30.000 p.n.š., prvi poskusi pa so bili že mnogo preje, morda najprej nekje v osrednji Afriki kjer je bil ustvarjen predneandertalski Kromanjolski človek. Tudi ta je služil za sužnja pri kopanju rud, za plen...

O intenziviranju kreacionizma dvospolnega Človeka govorijo predvsem najstarejše podobe t.im. Vener. Tudi tu se zgodba ujema z biblijsko, saj je bil najprej ustvarjen Adam (torej Arkhont?) in šele nato Eva (ki je človeštvu omogočila dvospolno razmnoževanje). Značilnosti t.im. Idolov - Vener sta predvsem dve. Na eni strani značilno poudarjanje funkcije rojevanja in na drugi poudarjanje iskanja identitete, kar simbolizira boj v telesu samem... Kipci iz Çatal Höyüka s svojo postavo, kot obrazom izražajo avtoriteto, moč, ponos in celovitost, t.im. idoli - Venere - pa so povsem drugačne, saj imajo namesto glave simbole npr. klitoris, kot ga ima npr. Mamarijska plesalka ok. 15.000 pr.n.š. Sam tovrstne "Venere" imenujem deklice Kleito, kot jih imenuje Platon v tekstu Kratil. Arkhonti so za uspešno delitev spola nujno potrebovali sveže in preizkušene gene, zato so si kot kaže v manjšem delu pomagali tudi z geni takrat živečih človečnjakov. Ti prejeti geni so na eni strani delovali izjemno učinkovito, obenem pa tudi kot izjemno trdovraten pritajeni strup. Strup v smislu dodatne notranje razdvojenosti in primitivnosti, ki jo je povzročal predvsem pri potomcih skozi daljše časovno razdobje. Takrat so tako obstajali trije osnovni rodovi. Arkhonti kreatorji novega dediča, moški kot dedič znanj in sposobnosti Arkhontov, ženska kot izbranka izmed človečnjakov. Kreacionizem so Arkhonti dopolnjevali z organiziranjem obdobij iztrebljevalskih vojn. Obdobju evforičnega razvoja je običajno sledilo obdobje hudih vojn. Vojne so služile za to da so se Arkhonti - kreatorji znebili agresivnega (samostojnejšega?) dela kreiranih ljudi. Med tistimi, ki so se jih želeli znebiti so razdelili gorjače in drugo njim manj nevarno orožje in zanetili spor. Po pokolih so sodili nemočnim in redkim preživelim. Ljudje so zato vse pogosteje Arkhonte slikali z dvema obrazoma, prijaznim in zloveščim oz. zlobnim (primerjaj tudi s pojmovanjem boga kot Demiourgos in Abraxas). Obenem pa so Arkhonti tu in tam še naprej hodili k človeškim hčeram, kot to govori Biblija. Kreacionistični postopki so z različno intenzivnostjo tekli tisočletja. Zanimivo je, da so se zopet uvedli tik pred propadom Sumerije v t.im. Akkadskem času. Delež genske neurejenosti in primitivnosti, pa se je preko teh postopkov pri večini novih ljudi v času zmanjševal. Starejše oblike kreiranih so zato na različne načine odstranjevali. Sijajen izum je bil npr. pravica do prve noči v kateri(h) so izbrani "plemenski" ljudje oplojevali neveste. Arkhonti so kreirane branili tudi pred nevarnostjo življenja in parjenja s človečnjaki, zato so jih ob njihovi pomoči sistematično iztrebili. Tako postane razumljivo, da po obdobju 26.000 p.n.š. za prilagodljivimi in izjemnimi t.im. Neandertalci praktično ni več nobenega sledu in to kljub temu, da so predvsem iz Afrike bežali na sever v zmerni pas. Kasneje po čudnem naključju izumre tudi Kromanjolski človek, Habiti... Le katera vojska je iztrebila številne človečnjake in vse rase, ki niso Homo Sapiens? Za uspeh tega je morala biti vojska iztrebljevalcev izjemno dobro organizirana in to na večih celinah hkrati. Ali pa je to le posledica tega, da je za Noete »Bog« izbral le Homo Sapiense.

Kip Neandertalca, Dolni Vestonice, Češka
(Dr. Wakefield Dort ga je radiološko datiral na starost ok. 26.000 p.n.š.)

580 - 570 p.n.š. muzej Louvre, Francija

Kipec Neandertalcu podobnega človečnjaka je bil najden v Dolni Vestonic. Obraz govori, da je zvest gospodarju, toda obenem v notranjosti primitiven. Nastanek kipa je datiran v obdobje starejše od 26.000 let p.n.š. Le kdo je naredil to izjemno umetnino iz mamutove kosti? Na kipcu je manjša sled človeka, ki ga Platon v opisu Atlantide imenuje Evenor, kar fonološko lahko prevajamo z neveden, zbegan. Evenor je bil po zapisu v Kritiji oče Kleito oz. starogrške Eve.

Dolni Vestonice, Češka

Neandertalci, ki so imeli vlogo sužnjev, plena in deloma tudi posod za rojevanje otrok so bili iztrebljeni, tudi zato ker so se kreirani ljudje radi družili z drugimi vrstami.

O MATERAH USTVARJENIH LJUDI

Z deklicami Kleito je Poseidon oz. množinsko - so Poseidoni (Arkhonti) spočeli atlantidske kralje. Evenor je živel z ženo Levkipo. Njena starša kmalu po rojstvu Kleito umreta pravi Platon. Zakaj Kleito niso smele imeti povezav s starši? Zato, da so popolnoma pripadale "Bogovom" - kreatorjem.

Arkhonti so hoteli spremeniti spol. Uporabili so "neandertalska" dekleta, ki so jih povsem oddaljili od staršev, dekleta niso smela imeti osebnosti, zato je za upodabljanje le teh značilno da nimajo obraza. Služile so le kot posoda "božanskim" Arkhontom. Najprej je bil ustvarjen Adam kot obojespolno bitje šele nato pa Adam ustvarja žensko. Njena osnovna naloga je sprejeti dušo moža. Zato se Eva - Hawwah izvorno imenuje Nîn-tî, kar pomeni nosilka Duše (Adama). Obravnavana je bila zgolj kot POSODA duhovnosti in osebnosti božanskega "Adama". Ta razmislek lahko povežemo z starogrškimi povedmi o Erinijah, ki so znala "v malhe" loviti duše. Danes so se ta ozadja prikrila tudi zaradi prevajanja hebrehjske besede TI v rebro.

Adam je sicer bil kasnejši rod kot ljudje Sofija, ki so legli jajca (hebrejska beseda besa pomeni jajce). Adam jehermafrodit, ki pa je že imel spermo in se je razmnoževal tako da je takrat oplodil sebe samega. Semenčice pa so odprle tudi možnost oplojevanja drugih bližnjih vrst. Je bil Adam tisti, ki ga je bilo sram lastne nagosti – spolnosti ali je bila spolnost problem tudi sodobnih Ev in Adamov? Verjetno sta oba problema prepletena.

Kleito, ok. 17.000 p.n.š., Mezin Mehika

Grimaldi, ok. 25.000 lep p.n.š., , muzej narodnih antikvitet Saint Germain en Laye, Pariz

Monpazier, Francija

Musej Pigorini v Rimu, izvor Savignano, v bližini mesta Modena, Italija

Muzej za antropologijo na Univerzi v Moskvi, Rusija(izdelano iz mamutove kosti)

Lespugue 25.000 -18.000 p.n.s. muzej l'Homme, Paris, Francija

Lespugue 25.000 -18.000 p.n.s., muzej l'Homme, Paris, Francija

6.000 p.n.š. , Narodni muzej Pakistan, Mehrgarh,Karachi

Muzej za antropologijo na Univerzi v Moskvi

Willendorf , 24.000– 22.000 p.n.š.

Lapugne 23000 p.n.š, muzej l'Homme, Paris, Francija.

Sandro Botticelli (Alessandro di Mariano di Vanni Filipepi) 1445 - 1510

Zgornja slika Botticellija govori, da otroci lahko postanejo primitivni, naslikani so z kozjimi nogami...

V setovskih besedilih je dekle s katero kreator spočne otroka imenovana Barbelo. Barbelo (hebr. Bar el - sin ela?) je božanska mati vsega, ki je vase prejela Duha. Barbelo je utelesila tudi prvo utelešeno "misel" oz. predmisel (pronoia) torej načrt razvoja človeške vrste Sofije.

Ljudje Sofije so izumrle že davno nazaj. Tako so vzporedno živeli trije rodovi: Arkhonti, moški in ženske. Arkhontov je bilo malo, sodobnih heteroseksualnih ljudi pa kot mravelj. V bibliji številčnost in številčno nadvlado sodobnih ljudi opisujejo s simbolom kobilic: "Šli so v Negeb in prišli v Hebrón... Tam smo videli tudi velikane, Anákove sinove iz rodu velikanov; v lastnih očeh smo bili kakor kobilice in taki smo morali biti tudi v njihovih očeh.« (1 Mz 6,1). V vmesnem miroljubnem obdobju so bili ljudje predvsem podrejeni Arkhontom. Arkhonte so častili, jim prinašali žgalne daritve, jim zidali domove, jih varovali in za njih sprožali vojne. Za svojo zapoved so sprejemali njihovo postavo – zakone.

Sofije in in Artkhonti so iz našega zornega kota imeli izjemne, predvsem duhovne, moči. Bili so psihiki, razpolagali pa so tudi z aparaturami, ki so bile ljudem dokaz čudodelnih moči. Kreirani so Arkhonte doživljali kot bitja, ki so sposobna zapeljati, hipnotizirati ter preko iniciacij in ritualov povsem spremeniti nazor posameznega človeka. Poleg obvladovanja eonov energij – neba, zemlje, bioenergije ter etra - so imeli tudi izjemno telesno moč. Zato so jih pogosto upodabljali kot bike. V podrejenost so sodobne ljudi potiskali na različne načine, tako preko zapovedane vere, ritualov, zahtevnega besednega izražanja in nekaterih pisav... Le poglejte si klinopisno pisavo, pa boste ugotovili, da je ta pisava nepojmljivo zahtevna (zahtevnejše klinopisno sporazumevanje so obvladovali le redki novi ljudje). Temeljni zakoni so bili zapisovani v stele, tablice, operativni ukazi pa so bili odtiskavani preko pečatnikov. Ob hudih krizah oblasti so si Arkhonti vse večkrat pomagali s širjenjem praznoverja in strahu. Pred vrata Raja so postavili strašne Kerubine beremo v Bibliji. Sebe so ob krizah oblasti proglašali celo za najvišjega Boga (glej Janezov apokrif) in da predstavljajo stvarnika vesolja... Vraževerje je sicer služilo večim namenom, eden od teh je bil, da so ga spodbujali zato, da bi lažje ločili med tistimi, ki so vredni njihovega potrpljenja in tistimi, ki niso bili. Nevredni pa so bili izpostavljani in velikokrat likvidirani. Vraževerje namreč lahko za svoje sprejmejo le ljudje, ki nimajo dovolj razvitih lastnih duhovnih dimenzij. Miti preteklosti navajajo številna imena bogov. Po tej zgornji razlagi je to povsem samoumevno, saj navajajo imena oz. značilnosti posameznih Arkhontov in Sofij. Tako Arkhonti kot tudi številni sodobni ljudje pa so vedeli, da je dejanski pravi Bog en sam, v Sumeriji so ga imenovali Anu - torej Bog vesolja. Ta Bog pa seveda ni oseba. Pomočniki Sumerskega velikana Huvave so se zanimivo imenovali anunaki torej častilci energij neba (glej ep o Gilgamešu - Enkidu).

V dolgotrajnem boju predvsem na fizičnem nivoju je zmagal Set (Seth), sila, ki prireja zgodovino človeštva, tako da jo odrinja v bajeslovje. Zato lastno zgodovino običajno beremo kot nerazumljiv preplet vraževerij in nedoumljivih simbolov preteklih časov. Razumeti, da so pred časom dejansko obstajala pojavi in bitja kot so: Scile, Caribde, Kentauri, Gorgone, Meduze, Kiklopi… je res težko, še posebej, če te simbolne like jemljemo dobesedno npr. da so bili Kentavri res pol ljudje, pol konji… Toda v ozadju je neka povsem druga zgodba. Kljub zmedi na eni strani in skrivanju ter uničevanju na drugi, razpolagamo s trezno pametjo, v današnjem času informatike, pa tudi z vse več podatki. Tema je zelo obsežna in zahtevna, zato je prav, da zapisano razumete kot oris rdeče niti naše izjemne zgodovine.

OPOMBE
^/1 Glavne energije t.im. prane so: energije neba (prevajano tudi z dež), energije zemlje, bioenergija in eter - grško aither - prisotno in neulovljivo (fonološki pomen). Menim, da je bil simbol bioenergije kača. Glavne energije Prane se prevajajo tudi kot 4. temeljni elementi: zrak, zemlja, voda, ogenj

^/2 "Arkhonti so ustvarili človeka v nevednosti in temi: prvi Arkhont je rekel vladarstvom, ki jih je imel pod seboj: »Dajmo, ustvarimo človeka v skladu s podobo Boga in skladno z našo podobnostjo, da bi njegova podoba postala luč za nas.« In ustvarili so ga z močmi, katere je imel vsak izmed njih, ter po napotkih, ki so jih dobili... In rekli so: »Imenujmo ga Adam, da bi njegovo ime postalo moč luči za nas« . Stvarjenje prvega človeka pa ni bilo končano, preden mu niso vdahnili duše...In rekli so prvemu Arkhontu - Jaltabaothu: »Vdihni v njegovo obličje nekaj svojega duha in njegovo telo bo vstalo.« In vdihnil je v njegovo obličje duha, ki je moč njegove matere; tega ni vedel, saj biva v nevednosti. In moč matere je izšla iz Jaltabaotha v dušo, ki so jo bili oblikovali po podobi Enega, tistega, ki obstaja od začetka. Telo se je zganilo, dobilo je moč in bilo je svetleče (1-6, 15, 11-12, 19,23 - 20,9).

^/3 1 Mz 6,1 Zarod velikanov

"Ko so se ljudje začeli množiti po zemlji, so se jim rojevale tudi hčere in Božji sinovi so videli, da so človeške hčere lepe. Jemali so si jih za žene, katere koli so izbrali...
Tiste dni in tudi pozneje – ko so hodili Božji sinovi k človeškim hčeram, ki so jim rodile otroke – so bili na zemlji velikani. To so bili junaki, ljudje imena (slavni ugledni možje) iz davnine. "

... "Šli so v Negeb in prišli v Hebrón. - Tam so bivali Anákovi sinovi (oz. Anákovci ) : Ahimán, Šešáj in Talmáj. Hebrón so postavili sedem let prej kakor Coan (oz. Tanis v Nilovi delti) v Egiptu. Tam smo videli tudi velikane…

Mz 2 Sam 21, 16 Jišbí Benób, ki je bil iz rodu velikanov in je njegova sulica tehtala tristo šeklov brona in je bil opasan z novim mečem, je rekel, da bo Davida ubil...
Goljata biblija opisuje kot osebo, ki je bila visoka šest komolcev in eno dlan. Če upoštevamo, da je bil takratni navadni komolec moža pribl. 45 cm, babilonski komolec pa 52 cm, vemo, da je bil Goljat visok več kot 2,8 m. Tako visokega človeka še dandanes, kljub temu da se višina generacijsko vztrajno povečuje, ne najdemo. Teža bronastega oklepa Goljata, ki so ga stehtali po njegovem uboju, je bila pet tisoč šeklov oz. 60 kg.

V Catal Hüyuku v Turčiji so v več kot 6.000 let starih zgradbah odkrili ležišča, ki v dolžino merijo več kot 3,5 metra... antropologija pa v zadnjem času odkriva, da so pred časom živeli človekoliki velikani in jih podobno kot Biblija imenuje Goljati.

p.s.: Fonološka analiza je analiza, ki sem jo razvil sam in je identična fragmentalnemu in nepopolnem opisu fonologije v platonovem tekstu Kratil.

VIRI SLIK:
http://www.catalhoyuk.com
http://www.musee-lapidaire.org
http://www.insecula.com

© Vladislav Stres

Urednica revija AURE je zahtevala, da tekst, ki je imel obseg 20.503 znakov brez presledkov, po obsegu prepolovim, prepolovil sem ga, objavljen je bil brez predloženega slikovnega materiala. Tu je objavljen v celotnem obsegu urednici predlaganega članka, še več zaradi boljše ponazoritve sem dodal še nekaj slik.

STVARNIK ADAMA

svojih raziskav, razen zaenkrat še - tu na internetu, ne morem objavljati NIKJER