KODEKS VOYNICH
1.450 in 1.520

 

Za javno objavo sem prevedel prvo stran kodeksa do t.im. 3 ravni, četrta raven bi bila dekripcija pomena posameznega simbola.

V članku, ki je objavljen v 207 št. Misterijev ni slike prevedene strani, zato si jo lahko ogledate tu.

Poskusite z dešifriranjem tudi sami.

Prva notranja stran kodeksa govori kako je nastala Zemlja, da je bila  ledena gmota, ki se je v bližini Sonca spremenila v velikansko kapljo. Torej negira današnjo veliko resnico znanstvenikov (?),  da je bila Zemlja na začetku ognjena krogla...
Odgovarja na vprašanja kam se bo lahko naša civilizacija preselila po zemeljski epizodi...
Govori o nastanku: živalskih vrst, mineralnega sveta, človeka...

Dekripcija prve notranje strani kodeksa Voynichje bila objavljena v reviji Misteriji:  Adamova knjiga, oktober 2010.

 

Vladislav Stres

 


O KNJIGI

Knjiga, ki je v javnosti znana kot kodeks Voynich, je več kot 500 let stara. Njena vsebina je še vedno neznana.  Obstaja več verjetnih teorij za njeno dešifriranje. Z dešifriranjem so se ukvarjale tudi skupine profesionalcev, tudi tistih, ki so se ukvarjali z dekripcijo vojaških šifer med II. svetovno vojno ipd. Večstoletni napori pa niso bili uspešni. Kot kaže je bil pristop napačen. Sam menim, da ne gre za običajno pisavo ampak jo je možno brati kot slikovno. Vsaka "črka" kodeksa je namreč simbol, podobno so sicer simbolne tudi črke vseh starejših pisav npr. hebrejščine, latinščine.. toda berejo se predvsem kot besede. Za branje ni potrebno znanje fonologije.  Zapisani tekst kodeksa pa je treba brati predvsem podobno kot se bere klinopisna, pisava, hieroglifi, kitajska simbolna pisava ipd.  Pisava kodeksa je glede na to mnogo bolj kompleksna kot sodobnejše.  Pri postopkih dekodiranja je bilo spregledano nesporno dejstvo, da so slike nastale(jale) pred tekstom in predstavljajo vsebinske poudarke ter rdečo nit knjige. Nekatere slike je avtor kot kaže naslikal večkrat - torej popravljal. Vsebina slik je povezana s strukturo teksta ob likovnem prikazu, pojavnost simbolne pisave je soodvisna od vsebine posamezne slike. Večina poskusov dešifriranja je šla v smeri dešifriranja teksta pred poskusom dešifriranja slik, s katerimi je opremljena skorajda vsaka stran kodeksa.


Vse teorije o izvoru knjige so se pred kratkim zrušile z analizo C14, saj je napisana na listih iz obdelane kože. Radiološka analiza je dala zelo točne rezultate datiranja med letom 1404 in 1436.  Vsebina je lahko starejša od datuma zapisa. Knjiga je prvotno obsegala med 262 - 272 strani, danes pa 246. Večina strani vsebuje risbe, 33 strani pa so zgolj besedila.

Ve se da je bil kodeks pred letom 1636 v lasti Georga Barescha. Morda so se nekateri listi knjige izgubili, ko je knjigo po smrti G. Barescha dobil jezuit Athanasius Kircher ali pa ko jo je prodal leta 1666 cesarju Češke - Rudolfu  II. (1552-1612).  Knjiga je bila nato 200 let varno spravljena proč od zvedavih oči. Po propadu papeževe države 1870 so jezuiti knjigo prenesli v Villa Mondragone v Italiji. Duhovnik Jezuitskega kolegija (Jezuit Collegio Romano) je  knjigo, odkrito vili v Frascati, v bližini Rima, leta 1912 prodal  poljskemu zbiralcu knjig Wilfrid Michael Voynichu (1865 - 1930). Jezuitski kolegij so zaprli leta 1953. Po smrti Vojnicha je knjigo imela njegova vdova Ethel Lilian Voynich, ki je kot del dediščine leta 1960 prenesena na njeno prijateljico Anne Nill, ki pa neprecenljivo knjigo proda zbiralcu antikvitet v New Yorku Hansu P. Krausu za 24.500 $.  Za nadaljno prodajo je bila knjiga ovrednotena na 160.000 $. Kraus pa je ugotovil, da ima v rokah žerjavico, ki jo marsikdo išče. Leta 1969 je knjigo poklonil  Univerzi v Yalu (Beinecke Rare Book and Manuscript Library kataloška št.  MS 408), ki so rokopisu dodelili delovno ime Voynich (Vojnič).   Računalniška analiza Vojničevega rokopis je skrivnost še poglobila. Iste besede se  pojavljajo tudi tri krat zapored, nekateri znaki se  v tekstu pojavljajo samo enkrat.  Struktura besed je zelo toga. Entropija besed je izjemno nizka, podobno kot le še pri polinezijskih jezikih. Nekatere biološke risbe knjige nazorno opisujejo semenske celice v testisih,  mikroskopski prikaz spermijev ter celic z jedrom. Vedeti je treba da uradna znanost v 14. stoletju ni poznala ne mikroskopov, ki bi omogočili vpogled v celico človeka, niti teleskopov, ki bi lahko opazovali spiralne meglice, ki so prav tako opisovane v knjigi..

Avtor kodeksa je bil dober poznavalec neznane pisave, saj je tekst brezhibno in vešče , s pomočjo ptičjega peresa, zapisovan s potezo, največ dvema.  V 14. oz. 15.  stoletju prepisan oz. napisan kodeks je zapisan s posebnim jezikom, ki je prilagojen potrebam posvečenih.  Ob izjemni kompleksnosti vsebin in zapletenosti pisave je povsem verjetno da obstajajo združenja, ki poznajo tako večji del skrivnosti, ki jih knjiga opisuje, kot pisavo samo (t.im. ptičji jezik). Manjši del knjige je zapisan v stari latinščini  - imena mesecev v t.im. astronomskem delu. Knjiga je kot kaže del izjemnih zapisanih... znanj, ki jih nekateri sebično hranijo in zlorabljajo. Knjiga, ki je tako ali drugače nastala v 14 ali 15. stoletju vsebuje ilustracije na eni strani človeških celic, na drugi pa planetarni sistem in galaksijo. V tistih časih pa naj ne bi vedeli ne za mikroskop ne za teleskop.   Glede na to je povsem razumljivo da je 32 strani izginilo, vključno s naslovno stranjo, ki govori o avtorju(ih) in izvoru izjemne knjige. Vedeti je treba da je knjiga tudi zelo majhna. Kljub temu da ima zelo veliko strani meri 7 x 10 cm. Vse kaže, da se je po slučaju naključij in zaradi samoobrambnega ravnanja zadnjega lastnika - Krausa, morda pa tudi ob dopustitvi tajne lože, ki pisavo vsaj do neke mere pozna, znašla v t.im. laični družbi. Knjiga je morda tudi test slepote laične družbe. S prebiranjem knjige se lahko bistveno menja odnos do vrednot. Tako je prebrana lahko znanilka duhovno prenovljenih časov. Univerza v Yalu je z dopustitvijo slikanja knjige, knjigo posredno podarila človeštvu kot javno dobro. S tem so se možnosti za kvalitetno dekripcijo bistveno izboljšale.

Od leta 1990 se dekodiranj kodeksa lotevajo različne tudi multidisciplinarne skupine (običajno med 100 in 200 posameznikov), razpršene po vsem svetu in povezane prek interneta.   To je privedlo do živahne izmenjave idej in opredelitve dva glavna cilja: strojno berljivih prepis rokopisa besedila in preučevanje besedila s pomočjo numeričnih eksperimentov. Sprejemljivih rezultatov še vedno ni.

Kaj o tekstu menijo drugi: univerza Yal s zunanjimi sodelavci in kaj številni, ki so se z njim ubadali, najdete tu: World Mysteries1, 2., 3. Seveda imajo svoje teorije, ki vsebin knjige ne morejo povezati. Tudi sami jih ocenjujejo za neuspešne. Kot je razvidno iz zbranega so prebrani le nekateri detajli slik.  

Pred sabo imamo eno izmed zelo redkih hermetičnih knjig znanja, ki se je pretendentom za duhovni monopol deloma izmuznila (manjkajoče strani) in postala javno dobro. Sam knjigo kot celoto večih vsebinsko izjemnih med seboj prepletenih delov označujem z PAPEŽEVA KNJIGA.


UVOD 

Rastline so prva živa bitja na zemlji. Bivajoče v morju so predelovale sončne žarke, vodo in minerale... Rastline so prve v prehrambeni verigi in so kemijski laboratorij, kar je vsako živo bitje, ustvarjajo hrano drugim živim bitjem. Preko ustvarjanja hrane determinirajo in tiho upravljajo z metabolizmom plenilcev. Razvojni ciklusi so bili pred milijoni let bistveno počasnejši, kot so danes. Razvojna obdobja se eksponentno krajšajo.

Življenje je glede na poved kodeksa najprej nastalo in se razvilo v morju. V morju so bile številne živalsko rastlinske oblike bitij. Kopno je nastalo mnogo kasneje. Ko pa je nastajalo, ko se je dvignilo iz morja je bilo pusta skalovje in strnjena lava. Torej povsem nemogoče za življenje. Toda bil je prostor za bitja, ki so bežala pred roparji v morju. 

Rastline, ki so bile najprej kombinacija rastlinskega in živalskega dela,  so potem, ko so se usidrale v zemlji oz. obstale in postale rastline kot jih več in manj poznano dandanes.
 

Ker slike služijo predstavitvi ključne teme in rdeči niti knjige sem se lotil prebiranja "dekoracij". Rastline, ki nastopajo v prvem delu, ki sem ga imenoval knjiga O KAČI, so simbolne rastline, kot so simbolne prav vse risbe knjige. Zato tipov rastlin strokovnjaki za dekripcijo tovrstnih tekstov niso našli. Zgodba postaja z vsako sliko kompleksnejša kar  omogoča učenje, saj dešifrirana poved pride prav kasneje, ko se nadgradi.


Vizualizacijska zgodba je sestavljena iz treh ravni:
- neposrednih dejstev, ki se zlahka opazijo,
- verjetnejših  logičnih povezav
- imaginacije z dodajano subjektivnostjo ok. 20% teksta, v večji  (ok. 4- % teksta  ima povezovalno vlogo pesniškega teksta, ki se v drugem delu bistveno poveča tudi do 30 in več% zaradi izjemne kompleksnosti simbolov in ker premalo poznam astrologijo, predvsem pa zaradi slabe kvalitete slik s katerimi sem ob vizualizaciji razpolagal).  Ta t.im. rahli tekst je slabo utemeljevan in je možno, da je tu in tam napačen, tako se lahko, z nadaljevanjem dekripcije, tudi spreminja.

Vizualizacijsko sem prevedel več kot 120 slik s katerimi so opremljene praktično vse strani v prvem delu knjige. Vizualizacijsko sem prevedel tudi slikovni in v manjši meri "okrasni" tekstovni del knjige O Človeku, ki je nadaljevanje knjige O Kači. 

Tekst dekripcije in sklepne besede sem za spletno predstavitev zbrisal, pustil sem par tekstov, v samem uvodu ter tekst, ki govori o vesoljnem potopu, ki je hudo prizadel tudi rastline... tako da boste lažje ugotovili, da imate pred sabo vsebinsko izjemno zanimivo knjigo.

Nadaljevanje dekripcije sem zaradi nedozorelosti "poklicanih..." prekinil.

avtor ©Vladislav Stres

1. del: KNJIGA O KAČI
2. del:KNJIGA O ČLOVEKU

 


http://www.arnes.si/cgi-bin/counter?md=9|dd=A



 

domov