PESMI KOT PREDHODNICA PROZE IN FILOZOFSKIH RAZMISLEKOV

 

 

 

Pesem kot vizija in razmislek:

 

KJE JE MESTO ZEMLJI?
 

Če so planeti živa bitja - z zavestjo,

ZEMLJO soupravljajo planeti v njeni bližini

ZEMLJI so zavistni za njeno lepoto, živost in možnost pomembnosti.

Zato bi radi, da se ustavi in v času obmolkne.

 

Le daljno SONCE ni zavistno.
Vsem daje svoje nebesno mleko - svetlobo.

Toda SONCE ima toliko dela s samim sabo.

Zemljani moramo torej staviti na svoje moči in se povezati z modrostmi izven bližnjih planetov.

 

ZEMLJA je bila nekoč Luč živosti,

ki je bila spoštovana daleč naokrog,

Luč veselja, kije razveseljevala tudi svoje najbližje planete

in to tako, da so povsem pozabili na svojo ubogost

in s tem na zavist.

---

Pesem na podlagi fonološke analize:

 

ALKION IN EOLA
 

O ALKIONU                                                      

Kako si lep v sijaju svojem

-  tisoče biserov -

Zgradil si palače vedenja in smislov

Postaven, zaželjen in veden

O EOLI                                                         

In prepoznala je lepoto, se zaljubila v Sonce svoje

ga prepihala kot veter

in gladila žarke

in takrat je zasijal kot Sonce

odpirala je vrata skozi katera je lahko posijal
 

Bila je veter, hrepenenje, moč in on smisel

p.s.:

Starogrška oznaka za izjemno lepega moža in za eteričnost ženske. Po starogrški legendi o Alkionu naj bi se hči Eola poročila z Keikom, bila pa sta tako srečna, da sta bila zaradi zavisti Zeusa spremenjena v ptici... Zaradi izvornosti koškov v času povsem zmaličene legende sem uporabil le najstarejši oznaki Alkion in Eola.   Pesem je narejena na podlagi fonološke analize imen.  Simbol vetra je  ptičje  pero.  Egipčanska svečenica  daje moč - veter - Angu, simbolu razsvetljenega faraona.

Poskus nadgradnje prevoda na podlagi fonologije:

Platonov SIMPOZIJ  -   Symposium,  ČLOVEŠKI RODOVI    (androgini predniki Človeka)

---

Pesem in nato kasnejša dopolnitev ptičje - pesniškega spoznavanega preko fonološke analize:

 

DIHANJE

 

Poln slasti je ves ta prostor
kot Ambrozija meden
samo utrgati ne smeš
lahko le prejmeš tisto kar hoče v tvojega duha

Odprt pred svetom spoznaš
da je povsod okrog hrana tvojega duha

Duhovnega sveta ne smeš raniti
V duhovnem svetu ne moreš vse dobiti

Da bo veselje, miza polna daruj
daruj veselje svoje

 

Fonološka pripoved besede Plerôma: plerôma  - plavanje v vodi medenosti, čudovitih svetlob in oboževanosti.  
 

Plerôma opisuje  bogastvo  Raja, ki ga je izkušal  Človek in to  neprimerno bolje kot  kasnejši izrazi kot sta  Nektar in Ambrozija, ki bolj namigujeta na medenost, bolje pa tudi od samsâre, ki poudarja pitje višjih energij.  

 

---

Pesem kot priklicevalka:

PTICA DOBROTE

PRIDI ENERGIJA,

                                KI SI DOBROTA, NEŽNOST IN IMAŠ RADA ČLOVEKA

DAROVAL TI BOM VODE SRCA

TE POGLADIL IN BLAGOSLOVIL Z VESELJEM SVOJIM, Z OBČUDOVANJEM SVOJIM

IN POSTAL BOM TVOJ PRIJATELJ

BODI  PTICA,  ČUDOVITOST IN LJUBEZEN

BODI SONCE, KI ME SPREMLJA

IN BODI TO KAR HOČEŠ, POJDI KAMORKOLI HOČEŠ

 

JAZ SEM MESTO SREČEVANJ

JAZ SEM MESTO DOPOLNJEVANJ

JAZ SEM MESTO, SVET VESELJA

JAZ SEM MESTO, SVET V MALEM

 

Z AURO svojo sem priklical ptice bele

ptice so priklicale SONCE in SMEH in SMISEL

---

Pesem kot pogovor z duhovno entiteto:
 

SV. FRANČIŠEK
(v cerkvi  v  Assisiju)

Kot kleše se kamen
ob kamen
kleše se ČLOVEK skozi stoletja
V otroka polagam sonce ljubezni
in rojeva se bolj čist in svet

Toda iztrebim plevel okrog
da se ohrani
SONCE nad mano

Ogenj ljubezni TI dam
v špranjo oči
in s tem boš zveličan

In zasijal boš na novih ravneh
bolj mlad in veden 

Pojdi z BOGOM

V slovo TI pošiljam poljub

---

Pesem kot razpotje:

ČAS NIČ

 

Če PESEM  je hoja k svetlobi
si z vsako bolj SVETEL
a, če je hoja v TEMO
si vedno bolj TEMEN

SONCE nad nami zahaja
in gledamo ZARJO
in svoje ROKE, kdaj okrog njih sij se pojavi

Ko zaide, bomo SONCA POSTALI
ali pa OSTALI V TEMI

IN SONCE ZAHAJA
tudi KAPLJE ŽIVLJENJA kot da ponikajo

                                                   v ZEMLJO

---