Preko pisanja pesmi sem razvijal sposobnosti t.im. EMPATIJE, sposobnosti vživljanja, tako sem razvil metodo vizualizacije.
Pesmi so luč v meglo, ki ni razumska ampak luč srca, inspiracije, nezavednega...

Pesmi, ki nastanejo s takšno lučjo nudijo številne presenetljivo zanimive razlage pojavnosti življenja in bivanja, ki jih lahko racionalno zelo dobro utemeljimo. Najuspešnejše pesmi so modrost. In ravno modrost je prestol in končni smisel pesniškega raziskovanja sveta.



IZ PESNIŠKE ZBIRKE ZRCALO

PESMI KOT PREDHODNICA PROZE IN FILOZOFSKIH RAZMISLEKOV

KAKO JE CIVILIZACIJA IZGUBILA VERO - sestop s parnasa



PESEM OTOŽNI ZEMLJI


Kako naj darujem Zemlja otožna

Zaskrbljena za svoj zarod
za gore, ki jih ravnajo ljudje
za živali, rastlinstvo
ki ga je vse manj v raznolikosti

So temni in svetli dnevi
dnevi ledu in dnevi poeltja
letni časi duhovnosti

Ni prav da iz tebe pridejo vse vode
in da počistiš z nesnago ljudi
ki živijo na tebi

Ljudje so Luč
in naj Luč zopet postanejo
Luč norih in včasih čudovitih idej
Božanstva se jim smejimo in jih občudujemo

Rad te imam Zemlja
zaplešiva nov ples
Prosim podaj mi roké
naj bom tvoj novi plesalec


 

MOJA SPRAVA

 

Grobovi kličejo k SPREGLEJ
Poglej, dotakni se me  in razišči
potem bodem odšel pomirjen
 

Nad mano je teža krivice
zato sem tu in jočem
Postoj tujec, pa naj bo to na Žalah ali kjer koli
Ko ti povem odidem pomirjen
 

Ko zveš, greš z mojim darom naprej
da rešiš krivice med živimi

Samo tako boste živeli v miru

 

SEJAVKA


Stara sejavka hodi med debli
in jim v krogu reže skorjo
popkovino, ki veže z zemljo.

Hodi med črnimi  okamenelimi debli
ter seje semena tam kjer klijejo mlada drevesca
kamnitemu gozdu nevidna.

 

VETER


Daj, da veter sončni te izpiha
daj, da poljub te presvetli
daj, da neka čarovnija se ti zgodi

Luč je tako goreča
samo moj ljubi da jo tako težko

 

 

 

PTIČA

 

Ptič poje pesem k ljubi svoji
tudi ptica tam v daljavi k njemu hiti

In ko se najdeta
s krili se dotakneta
drug krog drugega vrtita
v oči se gledata
kot v mavrico zapredena
poletja pesem zapojeta

 

 

 

MOJA HIŠA

 

 

Kaj si danes storil za svojo HIŠO
si ji umil okna, da boš videl naokrog
si ogrel peč, da bo toplo
 si ljubeč, da je v njej polno topline

Kaj storil si zase - za telo v katerem bivaš
si dejal mu dober dan, ljubi moj
z rokami zravnal razkuštrane lase
dejal mu hvala ker lahko v tebi bivam

 

Kaj storil si za svojo hišo?
Si postal mar cvet čudovitih  vonjev

Kaj storil si za svojo hišo?

 


 

ŽIVLJENJE SI ŽELI VEČ ŽIVLJENJA

 

Življenje si želi več življenja
zato ustvarilo mnogo je svetov
semen, ki klijejo in rastejo
in ti tam daleč, si SONCE
- te obožuje
 

Življenje si želi več življenja
in zato ga kronaj s svojim več
ponesi plamenico v vsako biljko
da bo še bolj živela

Prižigaj SONCA v očeh ...
v sebi
in povsod v tem širnem svetu
 

Življenje si želi več življenja...
in nasmiha se, ko gleda našo zibel
                                        ZEMLJO

 

 

 

SVOJE OČI SPOŠTUJEM

 

 

Svoje  OČI  SPOŠTUJEM

se grozi odpovedujem

 

Hranim se s SVETLOBO

- radostjo, veseljem in dobroto

In tudi sam bi rad bil hrana drugim

 

Svoje OČI spoštujem

saj so del SVETA

Tudi TI spoštuj svoje

pa bova videla čudovitost OGROMNEGA

 

Svoje OČI spoštujem

Zato jih ljubim, malikujem

In ne pustim se speljati sladkobnim besedam

                                     pred OLTARJEM

 

In prosim razkrij TI mi SVOJE

Dajva jih skupaj

Daj da se GLEDAJO, VIDIJO, ZAPLEŠEJO

in da gradijo tisto VEČ


 

OSTI SMISLA

 

 

Naj bo OST DREVO

naj OST tudi ČLOVEK bo

tudi, če vsi listi odpadejo

naj vsaj en LISTIČ raste

na vrhu krošnje

da KORENINE smisla se dotipajo

 

Smo kot GLAVE, ki spreminjajo svoje KORENINE

zato v življenju sanjamo

navidez nemočni smo

saj v podzavesti VOJSKE se premikajo

in bitke bijejo

a vse bolj ZALJUBLJENE POSTAJAJO

 

Dobivamo PEČAT LJUBEZNI

 

 

REKA
 

V črni reki plavajo bela telesa
v črni reki prostora plavajo bela telesa
sami so in ničesar ne vidijo
jočejo, kot sveče dogorevajo.

Če bi vedeli da so ribe
bi se družili v jate
če bi vedeli za svojo belino
bi jata dobila oči.

A v črni reki tonejo, jih nosi ona
z rokami v grozi grabijo
s črnimi kriki kričijo

 

Črna jata ptic
                    se je usedla
na desno stran tehtnice, na levo stran
potem se je zakotalilo srce
mesto je okamenelo, tihi zvoni
so postajali vse glasnejši, močnejši
in zdrobili v svoji pesti v prah.
In "bogovi" so se strašno krohotali
ko so se dokopali prestola.

 

 

 

 


 

KOT BOG

 

Jaz sem ENO

Jaz sem LUČ

ki presvetljuje in prepaja to TELO
 

In zapovedujem  brstenje

in zapovedujem  zdravje

in ljubezen vrh moči

 

In tako postajam KAPLJICA

dovolj ČISTA

dovolj POVEZANA

da sem GRADNIK VESOLJA

 

 

 

 

LJUBEZEN JE ENO

 

Ljubezen je ENA

zato ljubijo vsi

tako mravlje, kot ptice

kot tudi Ti

 

Le ona išče KOŠČKE SVETA

En je tu - si ti,  a drugi morda na drugi strani neba


Zato te prosim

išči tudi Ti

svoje in za druge

te koščke zlata
 

 

 


ZVEZDNI PRAH

 

Zvezde sipajo prah sanj

ljudem v dolini ko spijo

 

Ljudje sanjajo tudi ko budni so

Sanjajo o daljnih svetovih

sanjajo o cvetovih

o ljubi svoji edini

 

Življenje zvezd je v nas

na Harfo igra

in kot da ne vem

za to čudovitost sveta
 

 

 


 

VES SVET JE PROSTOR, PLADENJ DOPOLNITVE

 

 

In iščem, spajam, družim, da se najdejo  v Svetu vsem

pa tudi v meni samem

 Ljubezni odpri  vrata z močjo, ki ne pozna strahov

In Svet spremeni v Luč iskanj, najdevanj in rasti

 

 

 

 

POGOVOR Z ZVEZDO

 

  

Naj bo Zemlja čista

zato jo umijem z vetrom ljubkosti

naj se zazre k idealom svojih lastnih poti

in potem k idealom sveta okrog nje

 

Ti si zvezda, čudovitost velikega stvarstva

zato spoštuj druge

predvsem pa spoštuj sebe

tako da ne lažeš, ne kradeš, ne varaš

in se družiš z vrednostmi tega sveta

 

Vem ujet si, praviš da ne zmoreš vsega

Stori korak, pomagam ti, kakor ubogemu starcu
na poti iz čumnate v povsem nov svet

 

Ko se ozreš nazaj boš videl kako izginjajo

kot da bi jih veter spreminjal v prah.

 

 


 

NEVESTINA SOBA

 

Kamorkoli stopiš
prostor napolniš z milino
prežmeš telesa da postanejo volna, ljubeča

Na ustnice mož natreš vino
jih poljubiš nevidno sredi čela

Prav vsi si želijo v tvojo bližino
prav vsi hočejo biti v sobi tvojega Duha - Srca
- v SOBI  NEVESTE
Tiho tamkaj sedimo
- pijemo da oživimo
in TE ČASTIMO

NEVESTA kot morje si
prostor spreminjaš v cvetice in smisel
Si kot luč dneva, jaz bi bil rad sonce za tvoje oči
zato pred tvoje noge polagam svojo DUŠO in bisere, ki jih imam

Zato vsako žensko vprašam:
"Poznaš skrivnost NEVESTINE SOBE?
Prinašaš Raj in Smisel
ali Razkroj in Bolezen?"

 

 

 

SVOJE OČI SPOŠTUJEM

 

Svoje oči spoštujem
se mori odpovedujem
in vklenjenega mesa na KRIŽU tudi

O BOG, O BOG
ki si luč SRCA
in tisočkrat večja luč NEBA
nisi me zapustil

O BOG lepota sveta
V RAJU smo, a z glavo v peklu
 

 

 


 

VESELJE

 

Veselje kakor biser je sredi oči

Kot metulj priletiš in vprašaš rožo:

"Zakaj v pestičih nosiš med?
zakaj lepa si za nas
zakaj ta vonj trosiš v svet?"

"Svet cvetov je travnik
svet tisočih darov
bogat, vesel, mogočen

Tudi ti si roža
v sebi imaš med
Daj veselje kot tisoč drobnih kapljic
dobro misel vame"


 

PTIČA

 

Ptič poje pesem k ljubi svoji
tudi ptica tam v daljavi k njemu hiti

In ko se najdeta
s krili se dotakneta
drug krog drugega vrtita
v oči se gledata
kot v mavrico zapredena
poletja pesem zapojeta

 

 

 

 

DVE DREVESI

 

Vsaka KAPLJA MOJEGA TELESA
hrepeni po tebi
In zopet se prebujam - POMLADNO DREVO

Daril rodim...
daril na PRSTIH SVOJJIH ROK
zate draga - POMLADNO DREVO

 

 

DEKLICA IN MORJE

 

Morje mirno je
na dnu pa školjke spe
Tvoje usta so SIPINE
tvoje pege na obrazu so OTOKI
ptice nad GLADINO so gube v tvojem čelu
in SONCE, ki nate sije, je tvoj DALJNI PRINC

 

 

 

VESELJE


Vsaka stvar, ki ŽIVI
živi zaradi slasti
in ko umre slast zapusti VENČNE LISTE
DREVO veseli se svoje rasti

JABOLKA veselijo se SONCA
rdečelica DEKLETA veselijo se poljuba
oči FANTA veselijo se pokrajine

 

 

 

LJUBEZEN ANGELOV
 

 
Ljubi me z DUŠO
naj me ne ljubi le TELO

Ljubi me kot ljubi SONCE in OBLAKI
ki s svetlobo in dežjem ZEMLJO napajajo
Ljubi me, da lahko jaz bom LJUBIL TEBE
da mi KRILA ZRASTEJO
 

In prinesem TI skrivnosti daljne
storim, da s tabo SVET bo uročen
Izročim v roke ti KROGLO sončno DUŠE
s katero vidiš v SKRIVNOSTI VSE


 

 

STRAŠNA SVOBODA
 


Sem SVOBODEN
opit od dolgih vrvi
sem poln STRASTI
 

Kako težko je biti brez KLETKE
brez OČETA, ki te kroti kot ŽIVAL
Kako težko je biti brez TIROV ravnih pred sabo
kjer je dovolj le da pristopiš
se usedeš in gre civilizacija naprej
 

Sam sebi moram narediti KLETKO
sam moram narediti svoj TIR
sam moram brzdati svoje STRASTI
 

Res, veliko delo je MOJA SVOBODA


 

 
 

METULJ

 

Človek je kot METULJ
zapredena buba
večkrat se mora v svojem življenju leviti
odvreči lupino
da najmlajši JAZ
postane njegov OBRAZ

 


 

DIH POMLADI

 

Naj v vetru díh pomladi veje

in naj metulji vstajajo z vonjem rož

Naj veje preko tvojih ust, oči in last

in te naj zlati

DÍH POMLADI

VRATA HIŠE


Zrasti roža, dobra misel

ti si edina, ki lahko preživi

puščavo, točo in viharje

 

Ti si edina, ki lahko preživi

sodbo, ki nas čaka

pred vrati naše hiše

 


IZ PESNIŠKE ZBIRKE ZRCALO

PESMI KOT PREDHODNICA PROZE IN FILOZOFSKIH RAZMISLEKOV


BIBLIOGRAFIJA
iz knjige MEDITACIJE

par  PRAVLJIC
MOLITEV
RECENZIJE DEL 

AVTOR copyright  ©  by  Vladislav Stres


domov