Salomon je sezidal hišo in jo dokončal.  Znotraj je stene hiše obložil s cedrovimi deskami od tal hiše do stropnih tramov; notranjščino je obil z lesom. Pod hiše pa je prekril s cipresovimi deskami. Dvajset komolcev od zadnje stene hiše je od tal do stropa pregradil zid s cedrovimi deskami in v njem zgradil notranje svetišče, presveto.  Hiša, se pravi glavni prostor spredaj, je bil dolg štirideset komolcev. Notranjščina hiše je bila obita s cedrovino, izrezljano v obliki buč in cvetnih čaš: vse je bilo iz cedrovine, kamna ni bilo videti. Notranje svetišče je postavil v najbolj osrednjem delu hiše, da bi tam postavil skrinjo GOSPODOVE zaveze. Notranje svetišče je bilo dvajset komolcev dolgo, dvajset komolcev široko in dvajset visoko. Obložil ga je s čistim zlatom. Napravil je tudi oltar iz cedrovine. Notranjščino hiše je prevlekel s čistim zlatom in pred notranjim svetiščem, ki ga je pozlatil, napel zlate verižice. 22 Vso hišo je prevlekel z zlatom, prav vso hišo. Tudi ves oltar za notranje svetišče je prevlekel z zlatom... Za vhod v notranje svetišče je napravil vratnice iz oljkovega lesa.

GILGAMEŠ IN CEDRA

Engidu, v stepi rojeni, je rekel prijatelju in mu razložil sanje:
»Lepe so tvoje sanje, prijatelj, čudovite so... Gora, o kateri si sanjal, je Humbaba! Zgrabila bova Humbabo in ga ubila, vrgla njegovo truplo tja na polje! Jutri se bo vse izpolnilo!«
Po dvajsetih dvojnih urah hoda sta pojedla malico, po tridesetih sta se ustavila, da prenočita. Pred obličjem Šamaševim sta izkopala studenec. Gilgameš pa je stopil h gori ter raztresel drobno moko kot žrtveni dar proti njej: »Gora, prinesi mi sanje besedo Šamaševo!« In gora mu je prinesla sanje, poslala mu je prikazen. Zapihal je hladen veter, potegnil je vihar, da je moral pritrditi streho. Nato je poslal prijatelja k počitku.
Ko pa je tudi Gilgameš sedel ter naslonil glavo na kolena, ga je zmagal spanec, ki se spušča na ljudi.
Ob srednji straži pa se je predramil,
planil iz spanja in dejal prijatelju:
»Prijatelj, ali me nisi klical? Zakaj sem se prebudil?
Ali se me nisi dotaknil? Kako da me potem spreletava strah?
Ali ni šel morda mimo kak bog? Le zakaj me stresa mraz po udih? Prijatelj, še tretje sanje sem imel
in te sanje so bile nadvse grozljive:
Nebo je zakričalo, zemlja je začela bobneti. Svetloba je ugasnila, zavladala je tema. Blisk je švignil čez nebo, zaplamtel je ogenj,
vedno gostejša je postajala tema, izpod neba je deževala smrt. V trenutku je ugasnil razbeljeni sij in vse, kar je popadalo izpod neba, se je spreminjalo v pepel. Spustiva se dol v ravnino, tam si bova laže našla sveta.« Ko je Engidu slišal, kaj se je je bilo sanjalo Gilgamešu, mu je rekel
»Dobre so tvoje sanje in radosten je njihov pomen. Težak bo boj, a končno bova le pobila Humbabo.«

Gilgameš je z roko zagrabil sekiro; tudi balto sta imela pri sebi:
Engidu jo je prijel z roko in začel sekati cedro. Ko pa je Humbaba zaslišal hrup, se je razjezil : »Kdo pa je prišel skrunit drevje, rejence mojih gora, in podirat cedro?«
Takrat pa se je z neba oglasil nebeški Šamaš:
»Pridita bliže, ne bojta se in... Stopita naprej, nato... Ne bo še odšel domov.«
Gilgameš in Engidu sta stopila v notranjost gozda in videla Humbabo, kako prihaja ves razbesnel. Šape je imel kakor lev,
telo pa pokrito z bronastimi luskami, na nogah jastrebove kremplje, na glavi rogove kakor divji bik,
rep in ud sta se končavala kot kačja glava.
»Vstani, Engidu! Bog sonca Samaš naj nama podari življenje!« Izstrelita puščice, zavihtita še frači. A vse se je odbilo od njega in ostal je nedotaknjen. Zdaj stoji pred njima in že je zgrabil Engiduja s kremplji.
(kakih 75 vrstic)
In solze so se mu v potokih vlile po licih.

Rekel je torej Gilgameš nebeškemu Šamašu: »Saj sem vendar sledil nebeškemu Šamašu in se odpravil na pot, kakor mi je bilo usojeno,«
Nebeški Šamaš je uslišal Gilgameševo molitev in proti Humbabi so vstali močni vetrovi: vihar, sever, vrtinec, peščeni veter, burja, mrzli, hudourni in vroči piš! Osem vetrov je vstalo proti njemu in ga bilo naravnost v oči. Naprej prestopiti ni mogel, tudi ritenski se umakniti ni mogel. In Humbaba je opustil brezplodni trud.
Rekel je torej Humbaba Gilgamešu: »Gilgameš, pusti me!
Moj gospodar boš in jaz tvoj hlapec! In drevesa, ki so jih vzredile moje gore, bom posekal zate,
hiše ti postavim iz njih.«
Toda Engidu je dejal Gilgamešu:
»Nikar ne poslušaj besed, ki ti jih govori Humbaba! Ne pusti Humbabi življenja!«

... Gilgameš je dejal Engiduju: »... bova dospela,
potem bodo svetlobni žarki izginili in sij bo potemnel!«
Engidu je rekel Gilgamešu: »Dragi prijatelj, najprej ujemi ptico! Kam se bodo neki potem deli njeni mladiči?
Žarke bova že pozneje poiskala, kot mladički bodo tekali po travi okrog!
Njega dotolci do kraja, nato šele pobij njegove služabnike!«
Gilgameš je poslušal besedo svojega tovariša, vzel v roko balto, potegnil meč izza pasu.
Gilgameš ga je udaril po vratu, Njegov prijatelj Engidu...
Pri tretjem udarcu je padel. Mrtvaško tihe so njegove... ko je bil pobil stražarja Humbabo na tla.
Dve dvojni uri daleč toži cedra. Engidu je pobil...   cedrov gozd.
Pobil je bil Engidu stražarja gozda,  pred čigar glasom sta se tresla Hormon in Libanon.

Umirile so se gore, umirili so se vrhovi vsega gorovja. Ubil je (čuvaja) cedre in razbite (pomočnike).
Ko je pobil vseh sedem, je vzel bojno mrežo... in meč, osem talentov težak,
vdrl v gozd in odprl skrito bivališče anunakov. 
Gilgameš klesti drevje, Engidu...
Engidu pravi Gilgamešu: »... Gilgameš, ubij cedro!«
In Gilgameš je nataknil Humbabovo odsekano glavo na kol.
 

ŠESTA PLOŠČA
Zmil je s sebe nesnago, očistil svoje orožje, da se je bleščalo, stresel si kodre v zatilnik,
vrgel je umazano obleko proč in si oblekel čisto, ogrnil si obrobljen plašč, s sponko se je prepasal.
Ko pa si je dal na glavo še kraljevsko pokrivalo, je vzvišena Ištar uprla svoje oči v njegovo lepoto
»Pridi k meni, Gilgameš, in bodi moj mož! Daj mi, o, daj mi svojo bujno moškost! Bodi moj mož, hočem ti biti žena!
Dala ti bom zapreči voz iz zlata in lazurja z zlatimi kolesi in roglji iz elektrona! Velike mezge naj vprežejo vanj, hitre kakor veter!
Cedrove dišave naj dehtijo, ko boš vstopil v najin dom!
Pri tvojem prihodu v najin dom naj ti njegov prag in ploščice v tlaku poljubljajo noge! Kralji, velmožje in knezi naj klečijo pred teboj, kot davek naj ti prinašajo bogastvo gora in dežel!
Trojčke naj ti kote koze, ovce pa dvojčke!
Tvoj tovorni osel naj v teku ujame mezga!
Bojni konj pred tvojim vozom naj se odlikuje kot najiskrejši tekač, tvoj mezeg v jarmu naj nima nikjer tekmeca!«

Gilgameš je odprl svoja usta in rekel vzvišeni Ištar:
»Kaj naj ti dam, ko te bom jemal?
Naj ti dam olje za tvoje telo in za tvojo obleko? Naj ti dam kruha ali kake druge jedi?
Verjemi, imam kruh, kakršen gre bogovom, tudi pijačo imam, kakor jo kralji pijo.
Toda čemu? Ob cesti naj bo tvoje mesto,
...- v oguljen plašč bodi oblečena in naj te vzame, komur se poljubi!

 

KOMENTAR V. STRES: 

Gilgameš se je predstavljal kot bojevnik Anuja "ptiča neba", ki se bori proti pristranskosti zemeljskega "boga" Enlila. Potomec Enlila Humbaba je tudi svečenik Anuja, njegovi pajdaši so se imenovali  anunaki. Odnos je podoben kot med Abelom in Kajnom. Toda kdo je dejansko Abel in kdo Kain in ali ni ta delitev vlog manipulacija?  Kajnovstvo je dokaj razvidno pri Gilgamešu, ki je v času gledano vse težje uveljavljal svoje gospostvo in popolno oblast.

Predvsem preko čustev in spolnosti...  sta bila tako Gilgameš kot Engidu do skrajnosti zlorabljena. Gilgameš je uničil tudi svetišče svoje lastne sestre Inanni. Posekal je njeno sveto drevo vrbo katero je častila ker se je v njenih koreninah naselila nenadzorovana in primitivna energija "kačja zalega". Kot da poved govori o razdejanju rajskega vrta oziroma točneje njegovega nadomestka. Zaradi medsebojnega boja dveh sil duhovno čistejše in  duhovno primitivnejše, toda vse močnejše energije, je vrba postala drevo melanholije, Inanni, ki simbolizira ženske, pa žalostna zaradi neuresničene harmonije in stalnih spopadov.

Gilgameš in Humbaba, ok. 2200 p.n.š. podobno v Penningen en Gesmeden Stenen v Hagu

P.S.: ATLAŠKA cedra ima neverjetno energijo. Je pravi Atlas in združevalec energije neba z zemljo.  Med Libanonsko in Atlaško  cedro ni razlik (Atlaška naj bi bila le nepozebnica). Najdete jo tudi v Botaničnem vrtu v Ljubljani...  Tudi vrba je drevo z izjemnim pozitivnimi energetskimi učinkovanjem, spomnite pa se lahko tudi na čudežno zdravilo aspirin, ki je delan na podlagi izvlečkov vrbovega lubja.

---

Nova zaveza PSALM 92 (91)

3 Pravični poganja kakor palma,

raste kakor cedra na Libanonu.

14 Kateri so vsajeni v GOSPODOVI hiši,

v dvorih našega Boga poganjajo.

15 Še v starosti rodijo sadove,

ostanejo polni soka in zelenja,

16 da oznanjajo, da je GOSPOD pravičen

---

 VOJNA MED ARKHONTI IN LJUDMI
o tem morda kdaj drugič
 

svojih raziskav, razen zaenkrat še - tu na internetu,  ne morem objavljati NIKJER

copyright  ©  by Vladislav Stres

GSM 031 578 981