"Vsi ljudje vse vedo". 

Med seboj se dopolnjujemo in to je temelj
vladavine ljudstva in demokracije.

 

ONEMOGOČANJA DOSTOPA DO BANČNIH PODATKOV V BANKAH V DRŽAVNI LASTI?
VTA - V
stajnška Tiskovna Agencija

12.9. 2012, oddana vloga - MARKU KRANJCU, guvernerju  Banke Slovenija, Zakon o sanaciji bank (delovna verzija št. 5).
Vir:
pdf, doc  

Poziv guvernerju da se  objavi poročilo o stanju v bankah (NLB, NKBM, ABANKA, ki ga je kot strogo zaupno predal predsedniku vlade RS g. Janezu Janši  v zvezi z Zakonom o sanaciji bank (delovna verzija št. 5).

Poročila v DS RS niso prejeli s tem je Marko Kranjec  državljanom, delavcem, davkoplačevalcem onemogočil informiranje.


Predlogi
  

  • Določitev slabega premoženja ki je predmet prenosa

  • Analiza stanja slabih naložb v bankah

Določitev:

  • presečnega datuma, ki ne sme biti kot je predlog zakona 1.9.2012, saj je finančna kriza izbruhnila sredi leta 2007.  Po tem datumu ustvarjene slabe terjatve ne morejo priti v slabo banko.  Predlog presečnega datuma 1.1.2010, saj so se kljub recesiji nerealni posli sklepali tudi v letu 2011 in 2012.

  • meje maksimalnih finančnih posledic za davkoplačevalce iz naslova slabe banke  

  • izbire  modela, kriterijev za izbor izvršnih direktorjev in uspešnosti  

Predlogi in opozorila:

  • 21. člen naj se črta saj ni določena zgornja vrednost obremenitev davkoplačevalcev, je preohlapen, obenem nejasnosti prelaga na podzakonski akt.

  • Enkrat letno poročanje je premalo ampak naj bo 30 dni po vsaki transakciji in 3 krat letno o upravljanju sklada.

  • Predlog zakon ne vsebuje strategije upravljanja portfelja slabih naložb
     

Drago Ščernjavič,
sekretar ROS

KOMENTAR:
Nerealni posli v zvezi z družbenim premoženjem sploh ne bi smeli sklepati. 
Za nerealne posle in hazardiranje odgovarjalo vpleteni v izvedbo tovrstnih poslov z osebnim premoženjem.

Samo tako je možna dejanska sanacija upravljanja družbenega premoženja preko bank v državni lasti, saj mora biti kadrovska temelječa na podlagi nepravilnosti narejenih v preteklosti temelječa na odškodninski ter kazenski odgovornosti odločevalcev.  Odločevalci so bili deležni nagrad za svoje delo, za škodljive posle, ki so jh izpeljali pa morajo biti prav  tako odgovorni.

 

15. 11. 2012 oddana vloga DS RS MARJANU MAUČECU, sekretarju DS RS Predlog za obravnavo Poročila Banke Slovenije “Stanje v slovenskem bančnem sistemu”. 
Vir: pdf, doc
Predlog da na sejo Državnega sveta RS v petek, 23. 11. 2012 uvrsti gradivo Stanje v slovenskem bančnem sistemu, ki je bilo pod oznako “zaupno” pripravljeno in poslano predsedniku vlade RS in ga je Maučec pridobil s strani Banke Slovenije.

Drago Ščernjavič
Državni svetnik

23. 11. 2012 oddana vloga MITJI BERVARJU, predsedniku DS RS, predsedniku DS RS -   Poročilo Banke Slovenije “Stanje v slovenskem bančnem sistemu”  -  predlogi.
Vir:
pdf, doc

Zavračam poročilo, ki je izkrivljeno in ne vključuje ključnih podatkov pravnih ali fizičnih oseb, ki so najele kredite in so v seznamu slabitev. Banka Slovenije zavaja Državni svet RS, ker so tabele nepopolne. Zahtevam, da se podatki vnesejo v tabele, ker so o tem delno poročali mediji.

V primeru, da Banka Slovenije tega ne naredi, predlagamo, da Državni svet RS sproži postopek ugotavljanja odgovornosti guvernerja Banke Slovenije v DZ RS, ki je ustanovitelj Banke Slovenije.

Predlagam, da se v 215. člena Zakona o bančništvu vključi alineja, ki glasi: “ V primerih, ko to zahteva Državni zbor RS, Državni svet RS, v postopkih v katerih se preverja sum morebitnega oškodovanja državnega premoženja.«


Drago Ščernjavič
Državni svetnik


 

04. 02. 2013 oddana vloga MITJI BERVARJU, predsedniku DS RS  -  
Pobuda in predlog za spremembo Zakona o bančništvu.

Vir:
pdf, doc

 228. člen Zakona o bankah se spremeni tako, da bodo te informacije postale javne informacije in, da se to uvrsti na dnevni red DS RS.
 

Pojasnilo guvernerja Banke Slovenije je v teh razmerah in okoliščinah je nesprejemljivo.

Zakonodaja se spreminja brez posledic in odgovornosti, za tiste ki so slabe kredite odobravali in tudi tiste, ki so jih prejemali, ne ugotavlja se kolikšni so odlivi iz teh kreditov v davčne oaze, v zasebne žepe, posledice zahtevanih dokapitalizacij in sanacije bank pa bi nosili predvsem davkoplačevalci, državljani. Zato je potrebna natančna in pregledna informacija o stanju za porazdelitev sorazmernosti in odgovornosti za stanje in izhod iz tega stanja. Državni svet lahko glede na to prevzame zakonodajno iniciativo za spremembe tako zakona o bančništvu in drugih ustreznih zakonov.

Drago Ščernjavič
Državni svetnik

 

11. 03. 2013 oddana vloga CVETKU ZUPANČIČU, predsedniku Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, DS RS -   Pobuda in predlog za uvrstitev in obravnavo.  
Vir: pdf doc

 228. člen Zakona o bankah se spremeni tako, da bodo te informacije postale javne informacije in, da se to uvrsti na dnevni red DS RS.
 

V prilogi pošiljam prejeti dopis, ki so ga sestavili številni zaposleni vendar si ga ne upajo podpisati zaradi šikaniranja, mobbinga in drugih vrst pritiskov. Vsebina temelji na mnogih dejstvih in zato dajem pobudo, da se navedeno uvrsti na dnevni red prve izmed naslednjih sej.

Predlagam, da na sejo povabite tudi vse tiste, ki so v dopisu navedeni iz:  ministrstva za kmetijstvo in okolje, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, predstavnika gozdnega gospodarstva, direktorja združenja za gozdarstvo pri GZS, predstavnika Zavoda za gozdove Slovenije, poslanca Dejana Židana. Komisija naj zahteva, da odgovorni pripravijo pisne odgovore na trditve in opozorila v dopisu za svojo razpravo.


anonimno pismo, Zaskrbljeni gozdarji, pdf

 

Drago Ščernjavič
Državni svetnik

 

28. 8. 2012 oddana vloga CVETKU ZUPANČIČU, predsedniku Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, DS RS  -   Ugotovitve in pripombe k Poročilu MKGP o stanju kmetijstva,  živilstva in gozdarstva v letu 2010.
Vir:
pdf, doc 

Predlog, da se spodnje ugotovitve, opozorila, predlogi vključijo v sklepe Komisije.

- poročilo s področja gozdarstva vsebuje samo 8 strani od 152 (od 134. do 143. strani), kar nazorno predstavlja tudi sam odnos MKGP do gozdarske panoge

- v poglavju    Gozdarstvo v EU in v svetu (str. 143)se zazna samo pretirana in obširna samohvala promocije gozdarskega sektorja MKGP v državah EU in svetu.

-   spretno so skriti podatki predvsem o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki so skrb zbujajoči. Že dalj časa je znano, da je državni les podcenjen in da ima izjemno nizko odkupno ceno prav les iz državnih gozdov. Predlagajo, da se ta del poročila natančno dopolni, in sicer kakšna je realna cena lesa in tisto, ki je Sklad prizna koncesionarjem. Opozarjajo, da je ta razlika prenizka po kubičnem metru, kar pomeni, da je državni proračun v letu oškodovan za velika sredstva.

- nujno je povečati koncesijskih dajatve iz sedanjih »mizernih« 8 € na vsaj opravičljivih 15€, kar bi proračunske prihodke povečalo za vsaj 8.000.000 €. Polovico teh sredstev pa bi se nujno namenilo za razvoj in delovanje JGS v obliki gozdarskega rezervnega sklada

- skrb zbujajoč je trend zmanjševanja gozdnih površin na račun krčenja (gozd se krči za kmetijske površine, kmetijske površine pa se v preveliki meri namenijo za pozidavo).

- v podatkih ni navedeno količina in struktura posekanega lesa v zasebnih in predvsem v državnih gozdovih

- v podatkih porabe lesa je navedeno, da se povečuje trend izvoza lesa kot surovino, kar je značilno za nerazvite države, ni pa navedeno, kaj je MKGP skupaj z Vlado RS naredilo za večjo porabo lesa doma; problem je tudi uvoz lesa za kurjavo iz BIH (primer uvoza velike količine sekancev za potrebo Toplarne Ljubljana, v domačih gozdovih pa primeren les propada)


Drago Ščernjavič
Državni svetnik

PISMO 16. 7. 2013  PROTI UKINITIVI POGLEDI SLOVENIJE OZ. PODOBNIH ODDAJ


Drago Ščernjavič
Državni svetnik in sekretar
Sindikata državnih organov Slovenije - SDO


DOPOLNJEN PREDLOG ZAKONA O DRŽAVNEM HOLDINGU ZSDH, EKONOMSKO SOCIALNI SVET 4.9 2012

Zahteva za sklic-Letno poročilo AUKN 2011, pdf


1.     - dr. Ivan Ribnikar: O slabi banki - odgovor na članek "Velika verjetnost je, da država za dvig kapitala ne bo dobila niti centa", objavljen v Delu v soboto 1.12.2012;
Slaba banka kot kriminalna zamisel.

 - dr. Ivan Ribnikar: Zakaj ne slaba banka;

- dr. Jože Mencinger: Mnenje o "Zahtevi za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o ukrepih R Slovenije za krepitev stabilnosti bank na referendumu";

- Marko Golob, bivši član uprave AUKN in strokovni sodelavec Sindikata KNG Slovenije: Odgovor na navedbe Ministrstva za finance k zahtevi za presojo ustavnosti, s prilogami: RSlovenia IMF Staff Report Nov 2012, McKinsey - Bad Bank, Euro Plus Monitor 2012;


RAZKRIVANJE SLOVENSKIH LASTNIKOV PODJETIJ V DAVČNIH OAZAH
12. maj 2013 ob 16:29  Ljubljana - MMC RTV SLO   Vir 1, 2.


Po nepopolnih podatkih Dursa ima v davčnih oazah račune več kot 10 tisoč Slovencev. V davčne oaze so tako Slovenci nakazali več kot miljardo 600 milijonov evrov, nazaj v domovino pa se je vrnilo dobrih 900 milijonov.
Za Deviške otoke velja da so politično stabilno britansko ozemlje, kjer uporabljajo ameriški dolar, uveljavljen offshore za 457.000 podjetij, podjetje lahko ustanovite preko spleta. Na otoku Nevis ni davka na dohodek ali dedovanje, Bermudski otoki  politično stabilno britansko ozemlje s strogimi pravili bančne tajnosti,  na Bahamih ne poznajo davka na dobiček, na Kajmanskih otokih zakon ščiti identiteto komitentov, na Barbadosu pa je davek na dobiček minimalen. Panama ustanovitev podjetja v le nekaj dneh, visoka stopnja tajnosti Delaware ni davka na dobiček, visoka tajnost podatkov. Otok Man ni davka na dobiček ati dedovanje uveljavljen finančni center. Cookovi otoki politično stabilno novozelandsko ozemlje, kršenje zaupnosti je kaznivo dejanje, ne upoštevajo sodnih odločb iz tujih držav.

Lichenstein - dolga tradicija bančne tajnosti Kanalski otoki podatki o pravnih osebah so tajni. Vanuatu zadovoljiva tajnost podatkov o bančnih računih in podjetjih,  angleško in francosko  govoreči, ni davka na dohodek ali dobiček. Švica razkritje identitete bančnega komitenta je že več desetletij kaznivo dejanje, država z enim največjih ugledov na področju tajnosti in zanesljivosti. Ciper denarna valuta je evro,  zaščita identitete resničnih lastnikov. Liberija po bančni tajnosti med prvimi tremi na svetu že 40 let najpomembnejše območje za registracijo ladij.


Erik Brecelj:»Koliko z davki in prispevki zbranega denarja odteče za zasebne interese, nihče natančno ne ve. Toda če drži ocena, da gre za 30 odstotkov, je to seveda ogromno, saj je javni sektor za toliko dražji. Čeprav se vsako leto več milijard evrov javnega denarja porabi z javnimi razpisi, politikov izboljšanje javnih razpisov ne zanima,« ugotavlja Erik Brecelj. »Javni sektor prikazujejo kot glavnega krivca za vse težave v državi, a to ne drži. Vir vseh težav so voditelji. Tisti, ki so krivi, da so nas potisnili v sedanje razmere, so še vedno na položajih, na svojih funkcijah. Nočemo razjasniti s preteklostjo, a bi morali.«

 »Ne gre samo za denar. Problem so ljudje, ki plenijo.»Zakaj govorimo o znižanju plač? Zakaj ne govorimo o znižanju materialnih stroškov? Zakaj vlada – katerakoli že – ne pozove ljudi v javnem sektorju, naj povedo, kaj je narobe, naj predlagajo svoje ideje? Ker politikov to ne zanima. Živimo v nekem sistemu komunizma ali pa fašizma. Če danes v javnem sektorju pokažeš, kje je korupcija, kaj kupujemo predrago, kje je slaba organizacija, boš zagotovo kaznovan,«

Iniciativa zdravnikov za transparentno in strokovno javno zdravstvo, ki je zbrala tudi ekonomiste, pravnike in druge strokovnjake, bo svoje rešitve predstavila v sredo.  12.5.2013 Vir


Vladislav stres
NEKAJ PREDLAGANIH PROJEKTOV...
dostop DO PODATKOV DS RS


Janez Lah - MPP je uničil TAM2


Julijana Bizjak Mlakar: Gibanje in društvo za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva  
www.ohranimo-javno.si

Pismo ministru za zdravje Tomažu Gantarju
"Ministru za zdravje Tomažu Gantarju zaradi razpada vodovodnega sistema na Onkološkem inštitutu Ljubljana predlagamo, da nemudoma unovči preostale bančne garancije in vloži odškodninske tožbe za povzročeno škodo proti bivšim ministrom:
Zofiji Mazej Kukovič, Borutu Miklavčiču ter Dorijanu Marušiču."
Celotno pismo (Pdf)


PISMO SINDIKATA NSS PREMIJERKI ALENKI BRATUŠEK
.

"...nasprotujemo prodaji državnih deležev v podjetjih ne glede na podane argumente Vlade RS in zahtev tujine.

Tako imenovano državno lastnino obravnavamo kot družbeno lastnino, ki je last vseh, to je nas 2 milijona državljanov znanih lastnikov oziroma titularjev v začasnem upravljanju države in, ki je temelj našega suverenega preživetja.

Vsakršno koli odtujitev naše lastnine bomo smatrali kot prodajo ukradenega blaga...
V skladu s tem vas pozivamo, da Vlada RS sproži postopek vrnitve do sedaj vsega ukradenega in oškodovanega blaga, ki je last nas državljanov in se je vršila pod krinko privatizacije in tranzicije."

Celotno pismo (Pdf)


David Craig, UKRADENA EU oz. O BOGATENJJU EU POSLANCEV, orig.


Na referendumu 23. decembra 1990 smo se Slovenci odločili za samostojno in neodvisno Slovenijo. Glasovanja se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev; za samostojnost je glasovalo 88,2 % vseh volivcev. Slovenija postala članica Organizacije združenih narodov leta 1992; Sveta Evrope leta 1993, Evropske unije (EU) in NATO leta 2004. Januarja 2007 je zamenjala slovenski tolar za EURo in tako vstopila v eroobmočje, decembra 2007 je sklenila Schengenski sporazum, ki so odpravile kontrolo potnih listov na skupnih notranjih mejah EU.
Na predčasnih volitvah  pričakujemo da bo velika večina volilnih upravičencev zavrnila odreklo podporo vsem kandidatom, kateri so bili v politiki na ključnih položajih v zadnjih 20. letih.
Slovence so imenovali tudi Starodavni (npr.: ruski zgodovinar Jurij Venelin leta 1834), sedaj pa kot da nimamo več: preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

DOSEDANJE USTAVE SLOVENIJE IN TEMELJNI DOKUMENTI

GIBANJE ZA PRENOVO SLOVENIJE

Spremljajte nas:  Facebook  RTV SLO BLOG  You tube  


PRIPRAVIL: Vladislav Stres
vladislav.stres@guest.arnes.si
gsm: 031 578 981