PRVI NADČLOVEK GAIVS IVLIS CAESAR

PRVI NADČLOVEK


Prvi nadčlovek se je pojavil seveda že pred CEZARJEM.
V tem EONU se pojavi s samim Gilgamešem, pa potem, Hamurabijem, pa Minosom, pa Ramzezom II.
temu sledijo Cezar, pa Napoleon, Stalin/Hitler...
"Nadljudje" so oboževani s stran elit. O njih zgodovinarji tako zelo malo izgubijo, na drugi strani pa praktično vse izgubijo o t im vrhovnh glasnikih vsepovezanosti. ostane seveda "sveta" knjiga, ki se ustrezno cenzurira in skorajda nič drugega.   Osebe kot so: El, Lilith, Humbabi, Izida, Ball, Bes, Nomis, Petra, Mojzes, Jezus, Buda, Mohamed...  pa kot da niso resnično živele, materialnih dokazov je zelo malo ali praktično NIČ. Cilj elite je torej GLORIFIKACIJA naštetih nadljudi, ki v imeu sebe in človeka podrejajo vse okrog sebe in izničenje pomena  vseh, ki so bili glas povezanosti človeka z vsem stvarstvom in vesoljem kot razvojno celoto.

Gaivs Ivlis Caesar 102 p.n.š. - 44 p. n. š. (sin GAIE - Zemlje in čudovitost božjega) je kot član dinastije Julijancev nadaljeval rodbinsko deblo Romulusa. Kot član aristokracije je bil posvečen v skrivne rituale Mitraizma. Rojen ok. 13. julija 102 p.n.š. (letnica rojstva namreč ni povsem znana, saj nekateri navajajo da je bil rojen 100 p. n. š.). Mati je umrla ob njegovem rojstvu. Cezar je novejša oblika Akkadskega Gilgamesha. 

Cezar, 44 p.n. š., CAESARIMP

Najprej se je Sin Zemlje ukvarjal s pravniškimi posli tako je npr. zagovarjal Makedonce proti prokonzulu Dolabela. Nivo in način  njegovega razmišljanja in  duhovnosti izpričuje njegov znamenit izrek: "Če moraš prekršiti zakon, ga prekrši zgolj, če s tem posegaš po moči." Leta 78 p.n.š. je bil ugrabljen. Skupina ugrabiteljev je, za Sina Zemlje in čudovitost božjega, zahtevala odkupnino. Ko so ga Rimljani odkupili je najel vojsko, polovil ugrabitelje in organiziral, da so jih pred očmi javnosti v areni mučili in križali. Po osvojitvi Judeje 63 p.n.š. je leta 62 p.n.š. dobil naziv Praetor. Takrat se je ločil od druge žene. Leta 60 p.n.š. postane tudi najvišji uradnik Rimskega imperija - konzul (drugega konzula je potisnil v osamo).  Kot kaže je njegov največji podvig par dnevno zaprtje (pregled?), nato rop in požig Aleksandrijske knjižnice leta 48 p.n.š. v Pergamonu (glejte zapise v knjigi Cezarja: Aleksandrijske vojne). Požig se je kot kaže zgodil v interesu svečenikov - varuhov klnjižnice, ki so s tem onemogočili, da  si prilasti še druga  pomembnejša znanja.  Do ropa aleksandrijske knjižnice je prišlo leto dni pred razglasitvijo Cezarja za Boga na Zemlji.  Če vemo, da je osnove te izjemno spoštovane in obsežne knjižnice vseh časov naredil Aleksander Makedonski in  da so se vanjo stekala znanja celotnega  njegovega mogočnega imperija, vemo kakšen Človek  je bil  Sin Zemlje in čudovitost božjega (Gaivs Ivlis Caesar). Preko ropanja knjižnic in svetišč, izsiljevanj, podkupovanj je prišel do plena, ki ga je delil med svoje privržence in do dodatnih izjemnih znanj, ki so ga oborožila z navidezno močjo. Vse za moč človeka. Volku so na voljo vsa sredstva - cilj (četudi prezahteven in zato nesmiseln) posvečuje sredstva.  Rop knjižnice je  ponovitev izvrnega greha. urgal je sadeš spoznanja, ki je za primitivnejše uživalce ZASTRUPLJENO. S tem dejanjem je sprožil nadaljne procese izgajanja iz RAJA.

Po ropu in požigu je bil Cezar povzdignjen na položaj najvišjega rimskega duhovnika - Pontifex Maximus. Tako je združil  oblasti: regijskega vojaškega poveljnika, konzula in svečeniško in s tem postavil temelje kasnejšemu absolutizmu cesarjev. Vlogo najvišjega duhovnika je prevzel proti takratnim pravilom, saj je bil za naziv premlad.  Cezar je predstavljal tudi  t.im. popolnega človeka. Prevzel je upravljanje številnih svetišč, ki jih je med seboj povezoval z lastno božanskostjo, ki jo je kot evharistični ogenj daroval svetiščem.  Kdor se mu je pri tem zoperstavil je bil odrinjen v izolacijo ali pa mučen in javno križan. Rop Aleksandrijske knjižnice je imel za posledico, da je del aristokracije dobil pomembna znanja, ki jih drugi niso imeli. S tem se je ponovno odprla t.im.  Pandorina skrinjica.  Eno od teh pomembnih znanj je poznavanje skrivnosti štirih elementov oz. Palija (lat. Pallium).


Tetradrahma, 2. st. p.n.š, Ionia, Ephesos


Gemma Augustea (Latinsko; Gem Augustus), verjetno je upodobljen cesar Octavius, Oniks


Železna ovratnica za sužnja, 4.stol.n.št, najdena v Ogleju
Naziv Augustus je pomenil usposobitev za  duhovno vplivanje na soljudi preko porajajočega "ognja" in "vode".
Zgornji okras v kateri je kamaja z likom cesarja sestavljata 2 trikotnika iz plavih in rdečih dragih kamnov. Oba trikotnika oblikujeta šesterokrako zvezdo. Med kamni so umeščeni po trije biseri, ki simbolizirajo cvetove		 Na ovratnici je pisalo: ''Sem ubežnik, pridržite me. Ko me boste vrnili gospodarju Zoninusu, boste prejeli zlatnik za nagrado. ''

Sužnji v starem Rimu niso imeli pravic. Gospodar jih je lahko nekaznovano spolno zlorabljal, pohabil, prodal na živinskem sejmu ali celo ubil. Z ovratnicami kot ta, so oglavili že majhne otroke. Nositi so jih morali celo življenje.


Družba se je pričela pospešeno razslojevati med patricije in plebejce, prišlo pa je tudi do razslojevanje med patriciji samimi. Dobljena znanja namreč niso bila izvirna, niti niso bila povsem prepoznana - tako so bila v veliki meri  napačno uporabljana in v medsebojnih bojih vse večkrat zlorabljana. Najnižji položaj je bil rezerviran za sužnje.

Cezar je bil ubit iz več razlogov:


BRUTUS, "BRVT" (I PLAFT CEST IMP BRVT), Denarius, 42 p.n.š., "EID - MAR"

Simboli zgornjega novca iz 42. leta pred novim štetjem govori o ključnem problemskem vprašanju takratnega časa. Kapa v sredini je simbol duhovnega vladarstva. Noža na levi  in desni govorita o mejah, ki jih osrednji svečenik ne sme prestopiti. Levi nož je simbol ljudi in govori, da ne sme pregaziti samostojnost ljudi (izničenje republike), desni pa je nož, ki simbolizira voljo Boga. Svečenik ne sme iti preko moči Boga. Brutus naj bi bil človek, ki je v zadnjem trenutku reševal nedotakljivo in je storil kar je bilo potrebno. Nanj se je vsul strahoten gnev po tem gnevu je dobil svoje danes znano ime BRVT.

Številni plemeniti nameni - tako vodij, kot predvsem podrejenih niso zadostovali. Bremen odločitev Rim ni zmogel. In voz vrednot in duhovnosti ljudi je šel samo še navzdol.

Cerkve so še dandanes delane na geoloških točkah, ki omogočajo izmenjavo, zbiranje evharistije nevidnega templja Človeka in v mreži  tega navideznega telesa  (ki sicer hira in zadnje čase pospešeno razpada)  tvori t.im. Platonovo votlino v kateri so s strani magov ujeti neposvečeni.  Povedano drugače elektromagnetna kletka postavljana z magijskimi znanji, v kateri so/smo ujeti, onemogoča samostojni duhovni razvoj številnim.   Dobro desetletje kasneje pa je ivanguliran v Cesarja, nesmrtnost božanskega. Takrat je dokončno združil  duhovno, vojaško in posvetno  oblast.  Cezar je 46 p. n. š. ukinil koledar, ki je slavil rojstvo pomladi. Leto ukinjenega koledarja se je namreč začelo s 1. marcem, nov koledar (Julijanski) pa s 1. januarjem.  Stari koledar "barbarov" je bol razdeljen na 13 mesecev in bil tako v soglasju z letnimi Luninimi obrati okrog Zemlje. Luna se je takrat okrog Zemlje v enem letu obrnila 13 krat (13 x povprečni z. obrat 28 dni = 364). Dandanes se obrača za dober dan počasneje.  Usklajen Lunin in Zemeljski koledar so uporabljala vsa starejša ljudstva npr.: Druidi, indijanci Lakota, Inki, Maji, Egipčani, Polinezijci... Imeli pa so še  dan posebnega praznovanja 25. julija, kot dan, ko narašča velika zvezda Sirius.  S novim koledarjem je vnesel neskladja med lunarnim in sončevim koledarjem kar mu je omogočalo lažje odpravljanje tradicije oziroma podrejanje in zatiranje "drugačnih". Že od malega je bil psihik, pa tudi alkimist, prepričan, da bo lahko pretvarjal del osnovnih elementov enega v drugega ("zrak" v "vodo"...). Njegov nabor magijskih znanj je sčasoma postal izjemen. To je omogočalo tudi hitro širitev cesarstva, saj se je širilo z osnovno premiso da "barbarska" ljudstva osvobaja. Cezar je bil rojen tik pred praznikom Idejevih iger in na vrhuncu slave tudi umorjen tik ob začetku Idejevih iger (15. Ides).  Po uboju s strani Brutusa je bil poveličan, saj je rimsko cesarstvo potrebovalo os - osrediščenje. Povzdignili so ga v posmrtno čaščeno demonično prikazen. Še do 19. stoletja je bil Cezarjev pepel shranjen v železni krogli, ki je bila na vrhu egipčanskega obeliska  na trgu Svetega Petra v Rimu, ki tam stoji že od antike.  Torej ga je sama Rimo katoliška cerkev priznavala kot antipod Jezusu (med apostoli je  Pavel antipod Petru). Zanimivo je, da je RKC o Jezusu izgubila, pomešala, prikrila praktično vsa zgodovinska dejstva. O Cezarju se za javnost ni zgubilo praktično nič. Imamo njegove knjige, predmete, izvirne portrete, pepel...

V ozadju pa je več in manj nesmiseln boj, tako kot so na višji stopnji razumevanja boga pač frontalni, nasilni, grobi boji predvsem med ljudmi povsem nesmiselni. Na Zemlji voda namreč še prevladuje, organska bitja smo namenjena nemehaničnim duhovnim procesom. Grobost je izraz napuha in zlorabe moči in ni v kontekstu prevladovanja vode nad "minerali" in "ognjem". S kom se je bojeval Cezar, podobno kot predhodniki - z ljudmi, ki jih označevali z Gorgone, Meduse, Kentaure (glej tudi Mitraizem)...


540 p.n.š., muzej Metropolitan, New York, ZDA


Zanimiv detajl bojnega voza je tudi glava divjega prašiča. Bojevniki so simbol primitivnosti - svinje častili. Tudi ostali detajli govorijo o evforiji (najverjetneje spodbujane  s poživili), ki so jo zganjali ob svoji "dejavnosti".


Andokides, Louvre
 



Prvi kipec je starogrški, druga slika del bojne opreme vojaka iz Apulije, Italija, tretja kaže vojaka, ki hodi po označenem za izbris. Vojna med enimi in drugimi je bila očitno svetovni problem. Zgodovina/strokovnjaki o tem molči/jo (glej tudi sodobno genocidnost: Zavedanje greha).


CAESAR.IM in BVCA LALMILIVI 
 

Cezar kot Pontifex Maksimus. Med P in M izza njegove glave je luna v obliki črke C, saj naj bi, s pomočjo Lune, duhovno potoval na višje nivoje. Lepotica, žena mu je darovala otroka, kot znak nadaljevanja dinastije posvečenih. 

Cezar je popolnoma prekinil tradicijo verovanja v osebnega Boga in postavi človeka v center vere. "Žrtvoval" se je do te mere, da je samega sebe proglasil za Božanstvo in za ključnega posrednika med Bogom Sveta in ljudmi. 


Kip delan v egipčanskem slogu iz Kom El Shukafa,
Cezar (?), 1 st. n. š.


Gaj Julij Cezar, muzeja:  Firence in  Napoli, Italija

Zgoraj vidimo par starih upodobitev človeka, ki je bil v vsej zgodovini človeštva med najbolj samozavestnimi.  Zaradi izjemne samozaverovanosti v lastno lepoto je bil deležen občudovanja številnih.  Cezar je poudaril pomen Človeka da je samemu sebi vzrok in končni cilj. S tem popolnoma prekine tradicijo verovanja v osebnega Boga in postavi Človeka v center vere.  

2.

Cezar, 44 p.n. š., CAESARIMP

Cezar kot  posedovalec najvišjega znanja - zvezde,  CAESARIMP - Rimski Pontifex  (danes se oznaka interpretira kot IMPERATOR).

Kopija iz 12. st.
Kip volkulje iz 5. st. p. n. š.,  muzej Capitolini, Rim, Italija
7-6 st. p.n.š, muzej Kairo, Egipt

Faraon (vodja Fare) Ptolomejsko obdobje, 2. st.p.n.š. Tebe, Egipt


El Kurru, Sudan; Musawwarat (prevajalnik simbolov), Es Sufra, Sudan, 200 p.n.š.

Številni ljudje so se spremenili iz zvestega "kužka", ki se ukvarja z magijo v zahtevnega, samozadostnega "volka", ki se prav tako ukvarja z magijo. Volk sicer v času postaja vse bolj primitiven kar povzroči nazadovanje civilizacije - ta pojav se poimenuje z izvirni greh.




Anubis, muzej Louvre, Francija

Kom El Shukaf,  1. st. n. š.

 

Rimski imperij je nadaljevanje  Sethovega imperija poznega faraonskega obdobja. Torej faraonov rodbine Seti in Ramzesov.  Žezlo, ki ga faraon s pasjo glavo drži v rokah je simbol vladavine oz. zavezništva (primerja s likom Petra Pana). Natančnejša predstavitev vrha žezla, kot jo vidimo zgoraj desno, pove da je vrh žezla stilizirana glava, ki asociira na psa, jelena ipd. Pes je simbol upravljanja in vladanja s primitivnostjo. Nekdanja pravila častne borbe je faraon sistematično kršil iz naslova sebičnosti in fizične premoči. Močnejšim od sebe pa je pohlevno služil. 

Odnos vladanja je postal ODNOS MOČI.

 Ustanovitev Rima naj bi načrtovala Rom in Rem. Kot 18 letnik samovšečni Rom ubije Rema. 


Rom (oblečen v vojščaka) in Rem (oblečen v svečenika), Pergamon, muzej finih umetnosti Berlin
 

Simbol Rimskega imperija je volkulja "Mati" rimljanov. Kipu sta bila v 15 stoletju dodana kipa "dvojčkov" Romula (prvi rimski kralj 735 p.n.e. - 715 p.n.e.) in Rema. Brezobzirnost, hordnost, klenost,  moč so bile osnovne vrednote že za časa Rimske republike  imperija.

Rimski kovanec - na prvi strani Fulvia, žena Marcusa Antoniusa, na drugi strani mož v simbolni podobi  volka kako zapušča simbol A in se spopada z preprekami X da bi prišel do simbolnega I, ki se skriva izza problemov X. Antonius je vladal med 83-30 p.n.š.

Julia Soaemias, mati Elagabalusa, ubita 222 p.n.š

Aquila Severa, žena Elagabala, upraviteljica reda Vestalskih devic, ok. 221p.n.š.
Julia Mamaea, mati Severus Alexander ubita 235 pns.jpg

Galeria Valeria, žena Galeriusa, hči Diocletiana

Domitia Longina je bila zadnja iz rodbine Flavijcev, ki so zasedali cesarski prestol. Zgoraj vidimo njeno podobo z možem, ki mu je dala svoje ime -  Domitian in je na zlatniku upodobljen kot napol otrok - vladar sveta. Ok. 69 p.n.š. konkurenca kdo bo v vlogi vladarja na Zemlji je bila očitno huda. Takrat za ta položaj se je že takrat potegoval tudi Cezar je vstopil v rimski politični sistem quaestor. Najprej je Cezar je Domitianu priporočil, da se loči, nato pa je bila Domitia preganjana. O njej je večina zapiskov seveda "izgubljenih".

520 - 480  p.n. š. Metropolitan muzej, New York

 Na levi strani je upodobljen način bojevanja, ki so se ga posluževali tudi Rimljani  ko so še širili imperij. Simbol govori o nerazdružljivo močni fizični povezanosti dveh strani, ki pa sta v začasnem sporu. Tudi rimska vojska se je večkrat spopadala sama s sabo. Toda pri tem je v spopade vključevala zaveznike in preko vnaprejšnjega dogovora kdo naj bo zmagovalec med na videz sprtima stranema, porazila zaveznike (glej npr. osvajanje Egipta).

Rimljani so svoje vladarje častili kot (pol)bogove tudi po smrti. Pri čaščenju je imel in ima Cezar še dandanes posebno pomembno mesto. Po smrti Cezar postane tudi legenda posmrtnega prikazovanja, kar so omogočila evharistično povezana Mitraistična svetišča. Podobno cerkve tu in tam med seboj skušajo povezati tudi danes. Poglejmo si detajl iz raziskave Andreja Škvarče (http://freeweb.t-2.net/andrej-skvarca http://samo.moj.net/andrej_skvarca).

Rimokatoliške Cerkve so grajene po zakonitostih, ki javnosti niso znane in to tako, da je vsaki dodeljena vloga evharistične komunikacije obvladovanja, podrejenosti, darovanja, napajanja...

Tvorijo lahko  "rebra" ali pa mreže obvladovanja vernosti

Cerkev Sv. Lambert, Pristava nad Stično, Slovenija

Zvezda, kot centralna (cerkev), ki posreduje priprošnje... izbranemu nebesnemu objektu (objektom) cerkvi daje ustrezno osrediščenost in povezavo z makrosvetom.  

Podobno se je zelo veliko podatkov ohranilo o obeh sodobnikih Jezusa: o cesarju  Oktavijanu  (Gaius Iulius Caesar Octavianus Augustus), ki je vladal med leti 44. p.n.š. in 14 n.š. in cesarju Tiberiju I., ki je vladal med leti 14. in 37 n.š. Tiberij je ukazal odstraniti Jezusa in vse podobne božje sinove. Pravo  ime Tiberija je Tiberius Julius Caesar Augustus, rodil pa se je z imenom  Tiberius Claudius Nero. Oglejmo si nekaj upodobitev Tiberiusa, ki je bil v rimskem imperiju oboževan kot popolni (nad)človek.

Tiberius Divus Augustus

Tiberius kot svetník SANCTUM (S C), s simbolom energetskega svetega Grala  (simbol strele). Tiberius je bil tako tudi Zeus oz. njegov posrednik na Zemlji. Simbol strele na hrbtni strani kovanca je tudi simbol prometejevega ognja. Na kovancu vidimo simbole:ognja, strele in krilc. Krilca govorijo, da se vse skupaj dogaja na duhovnem nivoju.
Opisana stran kovanca govori da se je Tiberij predstavljal kot Zeus - metalec strele.

Tiberius Divus Augustus, kovanec iz leta 34 - 37

Tiberij je na hrbtni strani novca prikazan kot orel, ki poseduje Zemljo (podoben simbol Herkulesa). Divus pomeni da je bil občudovan, Augustus pa posvečen. SC je simbol sanctum - svetost.  Zemljo so Rimljani, tako kot pred njimi Grki,  prikazovali kot okroglo. Iz koga so se norca delali v srednjem veku, ko so jo prikazovali kot ploščato? Ugani sam.



Zeus in Typhon, 550 p.n.š., Staatliche Antikensammlungen; Berlin

Tiberius Augustus, zlatnik iz leta 30 - 31

Na hrbtni strani zlatnika vidimo Vestalsko svečenico, ki na duhovnem nivoju vlada Zemlji. Kovanec je tudi vsebinsko pred  zgornjim orlom. Vesta v rokah drži simbolni lunin ščip, ki jo inspirira pri upravljanju zemljine duhovnosti.

Tiberius in napisi TI CAESAR DIVI in DIVIF DIVOS AVGVST

Na desni strani vidimo moža z zvezdo nad glavo, saj je posedovalec znanj osrednje zvezde - saj poseduje rajsko "jabolko" in je sin BOGA.

Tiberius je ob rojstvu sina Drususa 22. n.š. zaukazal da se izda zgornji kovanec. Na levi strani je sin upodobljen kot vrh roga obilja in kot dvojnost, saj naj bi simboliziral tako moči Horusa, kot Setha oziroma Kaina in Abela oziroma Roma in Rema... Rog obilja ima obliko ovnovskih rogov. Torej do svetosti se lahko pride tudi s silo. Na sredini je setovsko magično orodje, ki vsebuje zapletenejšo simboliko izganjaja nezaželene duhovnosti ipd.


Tiberius Divus Augustus, cesar med 34 - 37 n.š., Ephesus, muzej Selcuk, Turčija

Cesar, ki je odgovoren za uničenje Jezusa, je bil  izjemno samovšečen, kar se vidi tudi iz izvirnih portretov.  Zgornji kip kaže na več simbolov. Na levem ramenu je simbol svetega grala - energetske povezanosti Neba in Zemlje pot po po kateri lahko potuje spodnja kroglica - simbol duše.  Na prsih ima simbol človeka. Cesar je imel zamisel o idealnem Človeku. Bil je nosilec Eugenike, po svoji zamisli.  Kaj je skrito pod "tkanino" na levem ramenu ne vidimo, čisto spodaj je razviden podoben krogec kot na "usnjenem" telovniku na desnem ramenu. Cesar je bil edini pravi prerok, vsi ostali so se pred njim morali umakniti. Zelo podoben simbol svetega grala najdeno tudi na današnjih RKC cerkvah npr. na fasadi Rimokatoliške cerkve Lazaristov na Taboru v Ljubljani.

Rimokatoliška cerkev Lazaristov, Ljubljana

Tiberius kot božji posinovljenec - posedovalec znanj osrednje zvezde modrosti

Tiberius kot sin Veste,  ki ima angelska krila in je sposobna duhovnega letenja, sedi na Zemlji (ki je "začuda" okrogla) v rokah pa drži ščip Lune. Simboli govorijo dfa je bila sposobna energetskega potovanja s pomočjo Lune in da je bila duhovna vladarica pomembnega dela Zemlje.

Kovanec 22 n.š. s podobo sina Drusa. Drus je oskrbovan v dveh rogovih obilja. Rogova sta oblikovana na podlagi oblik rogov ovna. Drus predstavlja rojstvo nove svetosti (SC).


Tiberius, nastanek kipa je datiran med leti 41 in 54 n.š., Vatikan, Rim

O cesarjih in praktično vseh aristokratih je javnosti dostopno zelo veliko podrobnosti in izvirnih informacij, o spoštovanja vrednih zgodovinskih dejstvih duhovnosti, o pomembni vestalki Miriam njenem sinu preroku Jezusu pa praktično izvirnega in skorajda nič konkretnega. Kot da Jezus ni pisal knjig, kot da ni izrezbaril nobenega kipca, kot da ni imel potomcev, kot da o njem ni izvirnih kipov, fresk... Tudi o njegovi materi se praktično ne ve nič. Dandanes se zato številni "strokovnjaki" sprašujejo ali so Jezus in vsi, ki jih navajajo evangeliji sploh obstajali. Ali ni vse skupaj MIT? In Jezusa naj bi uboga RKC oboževala?


Prav bi bilo da se končno Pavlova/Savlova cerkev - ki je le duhovno nadaljevanje starega rimskega imperija - nadomesti  t.im. Petrovim delom RKC oz. da se verniki, ki so bili izobraženi znotraj RKC končno dvignejo nad katolištvo in povzdignejo pravo vero - krščanstvo. Na tej osnovi pa bi morali spoštovati tudi vse druge: tako posameznike, kot vere in verjetja. Več glej: Dvojnost dobrega in zla.



Posledica pretiranega poveličevanja Človeka je ta, da se je civilizacija oddaljila, ne samo od starozaveznega osebnega Boga ampak tudi ob t.im. novozaveznega - abstraktnega Boga. To pa je tudi današnji ključni problem duhovnosti zahodnih civilizacij.

Nekaj stoletij po tragičnih obračunih v Judeji rimski imperij Mitraizemter kult Kibele  prilagodi in ga poimenuje v Rimo Katoliška religija. Kmalu zatem pa oblast klasični Mitraizem prepove.  Verskih sporočil pa niso nikoli uspeli povsem uskladiti s svojimi cilji. Starozavezna vera se je izkazala kot izjemno odporna.

Publije Aelius Hadrianus Augustus, Vatikan, Rim
 

Publije Aelius Hadrianus Augustus kot Pertinax  je bil rimski cesar med  leti 117 do 138.   Tako kip Hadriana kot Pertinaxa, na obeh starodavnih kipih krasijo povsem enaki simboli.  Najbolj bode v oči obraz človeka, ki ga nosi na oklepu.  Lasje podobe spominjajo na meduso. Je bil Hadrian  borec proti Medusam? In kdo so bili ljudje proglašani za Meduse?

Znan je bil da je zagotavljal mir preko groženj in  razkazovanje moči.

Do leta 135, je bilo po treh letih spopadov v Judeji ubitih 580.000 Judov in uničenih 50 utrjenih mest in 985 vasi (zapis Cassius Dio). Judovstvo je razglasil kot vzrok stalnih uporov in nestabinosti, prepovedal je sveto knjigo Judov - Torah, odvzete svete knjige je javno požgal v Templju na gori. Prepovedal je judovsko pravo in šolstvo, hebrejski koledar. Da bi naredil t.im. dokončno rešitev je Judejo preimenoval v provinco Sirija Palaestina (Palestina izvira iz imena nekdanjih prebivalcev Filistejci), za Jude je bilo onemogočen vstop  kapitala v provinco. Zaključimo lahko da je bil povampirjen rasist. Po smrti leta 138 je bila zanj oz. njegove ostanke zgrajena  prekrasna grobnica, ki po tisočletjih poleg imena Castel Sant'Angelo še vedno nosi tudi njegovo ime in je najbolje ohranjena večja grobnica rimskih cesarjev v Rimu.  Sodobni komentarji ga označujejo za človeka miru, filozofa, pesnika. 

Publije Helvius Pertinax, Vatikan, Rim

Publije Helvius Pertinax je bil rimski cesar med decembrom 192 in marcem 193 ko je tudi umrl.

Tunika na njegovem desnem ramenu ima znak strele, torej je bil razglašan za zemeljskega Zeusa.  Spodaj  je vklesan napis PII Sextvs P. M. (PII pomeni izjemnost svetlobe, Pontifex Maximus pa graditelj mostu. Kam naj bi gradil most? Do t.im. osrednje zvezde. Tudi tu vidimo obraz Meduse, toda ne na oklepu ampak na nekakšnem slinčku, z dvema držaloma na leve in desni strani, tako slinček deluje kot  nekakšen rolo.  Kot da se je mislilo da bo občudovanje meduse nekakšna "mala malica".

Kariera Pertinax je bila predvsem vojaška - kot zanesljiv bojevnik špartanske robustnosti kot legionar hitro napreduje in postane vodja VI legije, nato guverner Syrije, Dacije, kasneje tudi Britanije. Pridobi si tudi naziv senatorja, konzula... 

Oba kipa imata podnožje v obliki pečata, to jima daje težo uradne razlage njunega pomena.

Obraz starodavnega kipa Pertinax  razkriva da je bil cesar preprost krvnik, operativec.



Lucio Settimio Severo, Palazzo Massimo, Rim

Kakšen je bil odnos Rima do ljudi označenih s Medusa? V tem obdobju so bili že redkost in so jih obravnavali tudi kot specialiteto. upodobljali so jih na najpomembnejšem delu - prsnem najpomembnejših oseb - Cesarjev. Cesarji so združevali oblasti: papeža, vrhovnega sodnika, vrhovnega vojaškega poveljnika... imeli so vlogo boga na Zemlji.   Ker so bili ljudje "Meduse" dvospolni so bili podobni ženski z podaljšanim odvajalom - penisom. Nekateri cesarji so jih kot otroke posvojili in kasneje z njimi ljubimkali. Ljubimkanje jim je omogočalo poniževanje ostankov zavrženega spola ter to, da so prišli do delčka vedenja o Raju. Ljudje meduse so jim služile tudi za proučevanje nezaželjene rase. Za "ljubimce" so imeli torej ravno predstavnika najbolj osovraženega in iztrebljevanju izpostavljenega dela ljudi.


Medusa, Pertinax oz. papez_PIJ Sixtus

Zakaj oznaka Medusa (medusa)? Danes jih zaradi povezanosti z naravo imenujejo Zeleni človek... Medusa je bitje vode (morja) Arkhonti   oz. Ljudje meduze so bili zelo povezani z elementom vode. Zelo veliko so jim je npr. pomenila izvirska voda... Za Meduso kot vodno žival je značilno da ima številne lovke daleč v prostor, tako da nikoli ne veš kako velika je, na človeka, ki se ga dotakne se dobesedno prisesa. Ljudje meduze so na sogovornike lahko zelo močno vplivali. Tako je bilo pogosto, da so iz napadalcev, ki so jim prišli v bližino, naredili zaveznike.


medusa iz kodeksa Voynich ok. 1450, zeleni človek - medusa katedrala Brunswick Nemčija




Hermafrodit, palača Massimo, Italija


Hermafrodit, muzej Louvre, Pariz, Francija


Hermafrodit, Pompeji, Italija

Prva slika: gladiatorski spopad v rimski areni, druga: upodobitev nezaželenih (Himera) na plačilnem sredstvu - kovancu, 430 - 420 p.n.š., Hemilitron, Sicilija, tretja: gorgona, Walters Art Muzeum, Baltimor

Tudi sodobni imperialistični posegi nacizma, stalinizma in fašizma, ki so preko okrutnosti in prikrite ali odkrite eugenike, želeli izpeljati t.im. dokončno rešitev (skrivnega) vprašanja visoke duhovnosti, kot so si jo zamislili KALISTI, SETOVCI, KAJNISTI... niso bile uspešne do te mere, da bi povsem odpravile "poganska" verovanja. Tako Benito Mussolini, kot Adolf Hitler so oboževali Cezarja. V govoru 1942 v Gorici Mussolini reče: "Slovenski narod je treba uničiti z ognjem in mečem. Strupeno seme izkoreniniti na način, kot je to storil Julij Cezar v nepokorni Galiji." Iz navedenega sledi, da tudi v sodobnem času lahko pričakujemo vzpon podobnih ideološko - iztrebljevalskih ideologij.

Preroke, ki so se razglašali za božje sinove so Rimljani zasmehovali, saj so sodili, da ne morejo biti enaki ali celo pomembnejši kot so njihovi vodje, še najmanj pa polbogovi - diktatorji ali celo Cesarji (Cezarji).  Takšnim "prenapihnjencem" so nadeli simbol petelina. Takšen simbol so določili tudi za Jesseusa - Jezusa, duhovnega vodnika "kralja" Judeje - Iessus Nasarenus Rex Iudaeorum (Jezus Nazarejčan Kralj Judeje). S simbolom petelina na vrhu strehe ali zvonika Rimo Katoliških cerkva so še dandanes opremljene številne cerkve po svetu. Tudi današnji papeži nosijo naziv Pontifex Maximus, simbolno sveto pokrivalo, ki ga papeži, kardinali in škofje nosijo ob večjih svečanostih, pa se imenuje Mitra. Resno se lahko vprašamo ali ni morda starodavna topilnica verskih prepričanj sama izumila katolištvo in ponaredila Jezusov nauk ter ga izkoristila za nadaljevanje svojega gospostva verskih ideologij, ritualov ter magij?

Medinet Habu, okolica Doline kraljev, Egipt

Obvladovanje najvišjih javno sprejetih vrednot in aspiracij omogoča zasužnjevanje celih ljudstev.

 

Luteranska cerkev, Danska in kip Mercuriusa v Ljubljani

Jezusa so Rimljani za časa Pilata javno sramotili. Še dandanes pa ga sicer skrivaj sramotijo t.im. Fra maconi (varuhi hiše). V eni izmed pomembnejših slovenskih cerkva ste si še leta 2008 lahko ogledali posvetitveni prostor(?) in "čudna" križa.

Namesto darovanja pa se danes časti jemanje in prodaja vsega kar se lahko - čaščenje božanskega zaveznika trgovcev - novega BOGA- Mercuriusa, jegov kip npr. krasi Centromercur v središču Ljubljane v Sloveniji.  Lira ki simbolizira starozaveznega  Boga in Apolona pa je ob njegvih nogah, nepomembna in zavržena.

Tako človeka, kot vse stvari je treba spoštovati, tako se mu ne sme vladati v njegovem bistvu, iniciacijski postopki, ki zasužnjijo bit posameznika, da postane lutka nekoga drugega, so črna magija.
.
Dovolite ljudem njihov lasten razvoj, to dovolite tudi naravi. Vojna ni naravni del tega sveta, temveč je svet utemeljen s sožitjem v tekmovanju, brušenju okornega, spremembami ter z  dejanskim razvojem.   

p.s:

Iz epa o Gilgameshu:
"SINIGAR Oprosti, kralj, odpusti mi, Gilgameš, ne morem ti dati Išhare! Pastir in kralj si ljudem v Uruku, da, njihov pastir – a jih vseeno stiskaš! Mogočen, postaven, izveden in moder! Gilgameš ne dovóli devici k njenemu ljubemu, hčeri k junaku, ženi poročêni k njenemu móžu.

GILGAMEŠ O, človek, človek ti pravim, ker tvojega imena ne poznam. Zakaj se postavljaš na kraljevo pot, zakaj motiš kraljev korak? V moji deželi živiš, a želiš si smrti. Tvoj gospodar sem, a ti me vseeno žališ. Ves Uruk slavi, blešči se njegovo obzidje. Mesto, ki sem ga zgrádil, je takšno, da mu ni para na zemlji. Vse v njem je božansko, in po meri človeka. Človek sem, a podoben bogovom. Božansko je moje bivališče, božanska je moja hrana, in obleka na meni bi bogovom dobro pristajala. Kar gre bogovom v nebesih, gre tudi Gilgamešu. Zato se boj smrti, kajti smrt nima ne rok ne nog, da bi te objela, ne srca, da bi te ljubila. Smrt bom iskal zate. Življenje ti odrekam.

Mrtev je neukrotljivi Sinigar, kralj mu je odrekel življenje. Nihče si ne upa pogledati kralja, bojijo se njegove jeze. A po pravici kralja častijo kot boga. V njem prebivata božanska moč in oblast nad ubogimi ljudmi. Kdo ima moč, da ustvari ali uniči? Kdo podari ali odvzame življenje? Kdo lahko povzdigne, kar je nízko? Kdo lahko poniža, kar je visoko?

Toži Išhara za svojim možem in z njo žalujejo meščani Uruka. Veselje se je spremenilo v žalost."

Vir: http://www.sigledal.org/geslo/Ep_o_Gilgame%C5%A1u

 

Najintimnejše v človeku - njegov notranji jaz je nedotakljiv, zato bi morale biti vse prakse kreiranja osebnosti, ki spreminjajo najgloblji jaz, moralno obsojane in marginalizirane. Osebe, ki so duhovno manipulirane preko implementiranja fiksnih idej, se oddaljujejo od ključnega spoznanja; Kdo sem, kaj hočem. Kreatorji oseb si preko duhovnih posegov ustvarjajo robotiizirano vojsko enako mislečih kar krni vzpostavitev pluralne in za nenasilno drugačnost strpne družbe dejanskega konsenza. Tovrstne prakse psihičnega suženjstva so povsem v nasprotju z uveljavljanjem demokratičnih pravic in načel.


   copyright  ©  by Vladislav Stres

SKRB ZA GENOM

NEMOČ  FRAMACONOV       NEMOČ  PONTIFEKSOV

DVOJNOST DOBREGA IN ZLA

KAZALO