KRITIKA PETRA KOLŠKA, UREDNIKA ╚ASOPISA DELO
Kritik, javnih ocen, o mojih delih skorajda ni. Tako so postale in ostale pomembne tiste, ki so bile javno objavljene. Ena izmed njih je spodnja. V književnih listih priloge časopisa DELO jo je napisal  urednik kulture časopisa DELO, član Komisije za sprejem v DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV...  Peter Kolšek.
 
"Znano je tudi, da je med tistimi, ki se nikoli ne dajo, na prvem mestu Vladislav Stres. Sestop s Parnasa je še eden od  njegovih samozaložniških projektov (zdaj z risbami Francija Žurmana), ki v ničemer ne navajajo k zablodi, da je naslov mišljen resno. Nikakor. Stresove pesmi so se tokrat pretočile tudi v angleščino. Kdo je prevajalec, iz knjige ni razvidno, jasno pa je,  da sta na ta način pridobili tako angleščina kot slovenska poezija; tisti, ki je na izgubi, je  seveda Parnas (Parnassus)." P. K.

Na klavniški zapis, ki ni bil utemeljen niti z enim samim verzom, sem napisal odgovor, ki je bil, začuda teden dni kasneje, celo objavljen na isti strani kot pred tem "ocena". Toda to je bila moja edina objava v časopisu DELO. Cenzorske škarje so bile od tu naprej neusmiljene. Niti besede več!

ODGOVOR AVTORJA
 
ODGOVOR NA KRITIKO PETRA KOLŠKA
V realsocialistični koridi se je ubijalo inovativne in vse z lastnim leskom, ki niso bili odblesk osrednjega "Sonca". Ve se, kdo je bil to sonce - ena resnica, pretehtana in dokončna.

Učinki iztrebljanja na področju poezije in sploh izvirne literature so očitne. Pesniki so izginili v Tartar, inovatorji pa tudi. Kulturna bralna raven niha tik nad nič, gospodarstvo se otepa z nepreglednimi problemi.

V rubriki Novi tiski tako Peter Kolšek (Delo 14. junija) obenem predstavi dve knjigi. Meni, da sta neugledno opremljeni. Sestop s Parnasa je opremljal slikar, naslovnica pa predstavlja kip akademskega kiparja. Druga ugotovitev, ki je v zvezi s knjigo je, da naslov ni mišljen resno. Neresno pri vsem je lahko brez govorice pesmi samih, brez enega verza knjige, ki je preje obtožena kot poveličevana, dajati take zaključke. Vsega štirje stavki "driblinga" je dolga ta predstavitev. Je to resno?

V sosednji koloni pa berem: "Čuje se odmev korakov..." Pesem Milana Apiha.

Staro bi moralo biti vgrajeno v novo. Toda novega kot da ni, obstaja le še staro. Spoštovani urednik prosim, da objavite za zaključek kratko pesem iz knjige Sestop s Parnasa, ki je posvečena sliki Dekompozicija Alfreda Duhrerja.
"V tebi se godi
sredi hiše truplo leži
To si Ti, tujec v lastni hiši

Ko se zbudi, hišo uredi
izžene premagane škrate."

 


ŠE ENA (VIZUALIZACIJSKA)  PESEM IZ ZBIRKE SESTOP S PARNASA PESEM JE POSVEČENA KIPU MICHELANGELA MOJZES V VERIGAH (RIM)
 

 MOJZES

Ko po svetu potujem
se sprašujem, kako naj ga preoblikujem
razstavim na levo in desno
da rodi se v mojem trebuhu
kar je zapisano v knjigah

Zato darujem njo, ki je želja
in njo, ki lovi najsvetejše


 
KRITIKA PESNIŠKE ZBIRKE ZRCALO (Založba Obzorja 1986, naklada 600 izvodov)

V KNJIŽEVNIH LISTIH časopisa DELO  dne  15. januarja 1987 je Milan Vincetič objavil prvi in edini kritiški zapis o zbirki Zrcalo.

PESEM ZVODNICA

Raznolikost pesniške izpovedi Vladislava Stresa v Zrcalu in skorajda bolestna zagledanost v primarnost lirskega izraza, sta žal, edini vodnici njegovega izraza. Kajti skorajda boleče iskanje lastne besede in zavezujoč odnos do temeljnih postopkov tradicionalne poetike, vodi Stresa od človeške stiske do boječega erosa. Kot da gre za postneoromantiko ali celo za postsentimentalizem, za stilizem nežnega, novalisovskega, kot da gre znova za varianto leporečja, subtilnega esteticizma, ki pa noče biti niti antipod (post)modernizmu niti zavezujoča stalnica, temveč bolj sama sebi namen. Kot da se boji zapisati "nepesniške besede".
Teme, ki se jih loteva, ne načenjajo nove lupine sveta, še več, še bolj bogaboječe so in ponekod celo naivne (Dva rodova prazgodovine, Pot k Soncu...). Zdi se, da pesmi ne obvlada, da ga obvladujejo one, da se jim prevečkrat prepusti kot zvodnici (cikel o Sanji), iščoč pri vsem tem skorajda narcisoidni odblesk. Stres se žal zadovolji tudi z izpetimi ekspresionističnimi podobami.

Milan Vincetič
 


 

Pesniška zbirka ZRCALO

Knjiga ZRCALO Vladislava Stresa, ki je letos sicer ponatisnjena kot elektronska knjiga, javnosti postaja dostopna preko te strani.


Iz recenzije
Hermana Vogla, pesnika ter urednika založbe Obzorja, objavljeno na zavihku knjige, ki je bila izdana leta 1989:

"Stresova zbirka Zrcalo, ki je doživela nekaj izboljšav, je močan glas v najnovejši slovenski poeziji."

PESEM IN RAZPRAVA O PARNASU

 

Zbirka pesmi. Sestop s Parnasa je bila izdana 1990, v nakladi 500 izvodov, naslovnica je kip akademskega kiparja Viktorja Plestenjaka, notranjo opremo je naredil slikar Franci Žurman. PARNAS oz. PARNASSUS je:  "gora pesnikov", simbol govorice muz, govorice onkraj,  mističnih doživetij, do katerih pridemo s svojo subtilnostjo ter hrepenenjem. Je empatija, ko se vživimo v dele izven sebe in pˇjemo o doživetem.  Umetniki tako raziskujejo svet, samo na drugačen - svojstven način vpogleda. Osnovna pesem sestop s Parnassa sem napisal kot vizualizacijsko poved freske Raffaela Santija.
 

 
Raffael Santi,Stanza, Vatikan


BIBLIOGRAFIJA
 RECENZIJE KNJIG

Postopki uničevanja slovenske kulture

Raba slovenščine, CUK Kino Šiška

POSTOPKI VSTOPANJA V DSP 

  KULTURA