Število v EU odobrenih gensko spremenjenih organizmov, ki se jih lahko uporablja v prehrambene namene ljudi (GSO-fh) se je konec oktobra 2007, ko so bile  odobrene tri nove vrste koruze, zvišalo z enajst na petnajst.

EU GSO zakonodaja: Direktiva sveta EU (98/817EC) o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih, Direktiva sveta in parlamenta EU (2001/18/EC) o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje, Kartagenski protokol o biološki varnosti. V Sloveniji je v veljavi  Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, 67/02), ki sajenje GSO dejansko prepoveduje.

Odobreni GSO so dobili pozitivno varnostno oceno od Evropske agencije za varnost hrane in šli skozi postopek avtorizacije, ki ga določa pravni red EU. Avtorizacije komisije veljajo deset let. Da gre za GSO, bo označeno na proizvodih tam kjer so  navedene sestavine, torej izdelki ne bodo imeli posebnih oznak. Veseli smo lahko da vlade članic EU niso tako najvdušene nad odločitvijo EU komisije, saj niso uspele sprejeti odločitve za ali proti avtorizaciji GSO s kvalificirano večino, zato je bila zadeva v skladu z načelom komitologije poslana nazaj komisiji v ponovno utemeljevanje. 

Sprašujem ali je bil v kakšni državi izveden referendum glede GSO? Za vsak  ključen  poseg v prihodnost družbe se morajo oblasti namreč posvetovati z državljani. Le zakaj o GSO odločajo v ozkih krogih najvišjih oblasti? Odgovor je na dlani - ker se GSO, kot prehrambeni artikli uvajajo na silo.

Poglejmo diletantizem tistih, ki odločajo oz. želijo odločati v našem imenu v imenu državljanov EU.  Avtorizacijo  so »strokovni organi« v Evropski agenciji za varnost hrane, podelili za deset let,  GSO  pa niso bili v tej agenciji testirani niti tri leta zapored.   Za GSO je namreč osnovna značilnost podivjanje GSO sprememnjenih organizmov  v naslednjih generacijah. Zato proizvajalci pridelovalcem GSO hrane strogo prepovedujejo sejanje  semen GSO, ki bi jih sami pridobili. Genska struktura genomov, ki so največkrat mešanica med živalskimi in rastlinskimi  delčki genomov namreč ni stabilna. Na tej ravni razvoja GSO  so tovrstni Frankenštein organizmi namreč  zelo hudi in pritajeni strupi, saj destabilizacijo genoma širijo  tako na  prehrambeno verigo, kot  s pelodnim prahom tudi na biocenozo nasploh.  

V Sloveniji so pristojnosti na področju gensko spremenjenih organizmov razdeljene tako, da ni krovnega nadzora in da se lahko postopki pridobitve pravic morebitnega pritožnike zapletajo v nedogled. Z gensko sprememnjenimi organizmi se tako ukvarjajo številna ministrstva, opredelitve področja dela pa so dokaj nejasna, torej: Ministrstvo za okolje in prostor (živi gensko spremenjeni organizmi in gensko spremenjeni mikroorganizmi), Ministrstvom za zdravje (gensko spremenjena živila), in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (gensko spremenjena krma in soobstoj). Zanimivo je da ima Slovenija po trditvah ministrstva slabši pogajalski položaj kot t.im. tretje  neevropske države EU - več glej odgovor Ministrstva za Kmetijstvo dr. Janezu Filipiču 12. 11. 2007 (slika dokumenta).

Slovenci se moramo zavzeti  in s tem prisiliti lastno vlado, da zahteva in predlaga ustrezne ukrepe za uvedbo uvedbo con brez  gojenja GSO v prehrambene namene.  Velikost cone bi morala biti najmanj 100 km v polmeru okrog središčne točke takšne cone.  S tem bi zaščitili  zdravje na višji ravni, pa tudi identiteto in domače sortne vrste.  Vkolikor bodo pritiski na vlado s strani , sedaj že lahko rečemo – GSO mafije,  premočni,  moramo organizirati referendum preko katerega bomo  podrejanje direktivam glede uvanaja GSO v prehrambene namene tako za živali kot za ljudi prepovedali.  GSO bi se moralo  dovoljevati le v raziskovalne namene ter v neprehrambene namene.  Nadaljni razvoj biotehnologije ter  dejnska spoznanja  glede dejanske rabe  GSO bo šla v smeri vse večje uporabe GSO, toda najprej v neprehrambene namene, s potrebnim časovnim zamikom in s konsenzom vseh v katere biotehnologija preko GSO posega.

Slovenska škofovska konferenca je 7. novembra 2006, po večkratnih urgencah na mojo trditev:  »genska tehnika na današnji stopnji razvoja pomeni nasilno brisanje meja med različnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Gre za neopravičljiv in nasilen poseg v naravno ravnovesje ter rušenje naravnega reda, saj znanstveniki posegajo v temelje narave« odgovorila s stališčem:  »V Cerkvi po svojih močeh podpiramo prizadevanja, da se v skladu s katoliškim naukom gojijo gensko nespremenjene rastline in da se sprejema takšna zakonodaja, ki bo omogočala pridelavo zdrave hrane (zapisal predsednik SŠK  Franc Kramberger)«. Lahko se vprašamo ali so s tem stališčem RKC dejansko seznanil vernike, koliko škofovskih javnih pisem na to temo so škofi napisali, kolikokrat je Papež, ki ima povnekod še vedno izjemno moralno avtoriteto, nagovoril vernike za spoštovanje narave in iskanje sožitja z njo? To bi morala biti tudi njegova dolžnost,  saj je narava  del božjega stvarstva in načrta. 

Nekaj dni po odgovoru škofovske konference sem 27. novembra 2006 sem na isto zgornje vprašanje prejel  odgovor SAZU – Slovenske akademije znanosti (podpisana sta: Boštjan Žekš in Mitja Zupančič):   »Toda glede na pomen sonaravnega in ekološkega kmetovanja v Sloveniji in glede na to, da z gojenjem GSO v Sloveniji na prostem za sedaj ni pričakovati velikih ekonomskih ali drugih željenih učinkov, je treba pridelovalce sonaravne in ekološke hrane zaščititi pred onesnaženjem njihovih polj, pridelkov in izdelkov z GSO... Podobno smo člani SAZU na mednarodnih posvetovanjih v okviru Alpskega foruma aktivno sodelovali pri pobudah, da bi se preprečilo nameren ali nenameren vnos GSO na evropska alpska območja ...Z GSO je potrebno ravnati tako, da se prepreči tveganja za zdravje ljudi in okolje ter s kar največjo previdnostjo. Razprave o tej problematiki morajo biti stvarne, konkretne (od primera do primera) in strpne«.  Odgovor najvišje znanstvene inštitucije v Sloveniji je presenetil s svojo tehtno preudarnostjo. Odgovore inštitucij, med njimi tudi Ministrstva za kmetijstvo lahko najdete na:  http://stres.a.gape.org/GSO/gso.htm

Poglejmo gensko spremenjene organizme še iz možne pozitivne strani, saj omogočajo izjemen tehnološki razvoj, toda uporaba GSO tehnologij mora biti strogo nadzorovana in moralna.  Niti nadzora, še posebej pa moralne uporabe GSO človeštvo zaenkrat ni sposobno. Človeštvo dandanes še ne priznava skupnih svetovnih vrednot in ne pozna skupnih inštitucij, ki bi te vrednote varovale.  Med pozitivne posledice genskega spreminjanja organizmov vsekakor sodijo:

-     omogočenje proizvodnje določenih koristnih kemikalij,  

-     proizvodnja goriv,

-     predelava odpadkov,

-     pridelava humusa,

-     tehnološke obdelave materialov  npr. lesa in surovin na sploh...  

GSO kot prehrambeni  izdelki so na današnji  ravni  razvoja biotehnologije, ki je stara šele ok. 30 let pritajeni strup, ki na ravni organizmov ogroža sam obstoj  biocenoze in vnaša nova številna neravnotežja, torej izjemne razvojne potence virusom in bakterijam, predvsem pa  rakotvornim procesom. Destabilizacije gonomov bo sproduciralo nastanek številnih novih bolezni in  zdravstne industrija bo cvetela. Mar res? Ko razmišljam o GSO v prehrambene namene sem vedno bolj prepričan da kao znanstveniki odpirajo skrinjo zaveze iz katere bo zopet poletela Padora – toda tokrat bo Apokalipsa še bolj temeljita.

Naravni procesi so se testirali skozi milijonletja, zgradili so fantastične večdimenzionalno povezane genske kode, človek(?) želi to znanje destabilizirati in zapraviti s cilji kratkoročnih finančnih učinkov, v enem samem desetletju.  Obenem sprašujem: Kaj se zgodi če bedaku damo v roke  bombo, ki jo s pritiskom na sprožilec lahko aktivira? GSO tehnologija, ki posega na področje javne proizvodnje in distribucije krmil in živil  je v tej fazi razvoja  povsem neresna in je zločin proti organizmom biocenoze, saj kot  je poudarjeno že zgoraj, trajno destabilizira genom organizma v katerem se manipulacija dogaja. V primeru, da  umetno mutagena  rastlina  postane hrana, pa  sicer pojemajoče destabilizacijsko deluje   na celotno prehrambeno verigo.  Hrana se na nivoju genov preko prebave namreč v celoti ne razgradi.

Leta 2025 naj bi na Zemlji živelo  15 milijard ljudi, 2050 pa že ok. 50 mijijard.  Kako naj se prehrani vsa ta množica ljudi? Zagovorniki GSO.odgovarjajo: "Potrebujemo nove tehnologije pri proizvodnji hrane." Ob tem argumentu se prerekamo o tem kaj je bilo preje - kura ali jajce.  Tudi če GSO prehrambene snovi ne bi bile dolgoročno toksične (kar  na tej stopnji razvoja GSO še vedno so in še dolgo časo bodo)  se rast prebivalstva ne bi zaustavila, prav naprotno, zaradi  novih razsežnosti prehranjevanja bi skokovito raslo še naprej. Thomas Robert Malthus (1766-1834) se je ukvarjal z geometrijsko rastjo populacije. Njegova ugotovitev: "če se izboljšajo pogoji v okolju, populacije  aritmetično narastejo" je še vedno realnost. Obenem je trdil, da  mora obstojati redukcija  in da se uravnava z medsebojno borbo. Širil je strah in zamisel o nujnosti vojn.  Obstaja pa bolj miroljuben način najdevanja konsenza glede poseljenosti planeta - KVALITETA ŽIVLJENJA. S spoznanjem soodvisnosti in preko nudenja medsebojne pomoči pa ta naraste, kvantitete pa postanejo manj pomembne, torej tudi število rojstev.