IZ RAZGOVORA »OKROGLEGA OMIZJA« O DRUGEM TIRU
Pogovor, ki se je začel ob 18. uri se je zaključil ob 19,30 uri. Posnetek je skrajšan, a nosi zanimivejša sporočila pogovora med udeleženci in na koncu s poslušalci.
 

Jurij Kač, generalni direktor DRI: "Družba DRI se s projektom Drugega tira ukvarja od leta 2011. Uvodoma smo slišali, da se sam projekt razvija od leta 1996. "Kar se tiče ocene investicijske vrednosti, lahko povem, da je bila v oktobru 2013  1.290 milijonov po stalnih cenah. Po tekočih cenah pa je to še dobih 100 milijonov več. Cene s katerimi smo operirali mi, bistveno ne odstopajo od cen v srednjeevropskem prostoru."
Tanja Dominko :"Gospod Leben koliko je že bilo vloženega denarja za projekt Drugi tir, koliko je šlo za razno projektno dokumentacijo, svetovalne pogodbe? Je bilo res narejenih cca 200 različnih dokumentov, ki jih je država v minulih 20. letih plačala za ta projekt, nekatere tudi večkrat?«

Jure Leben, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo: "Do sedaj je bilo za študije, variante, analize, preračune, odkupe zemljišč, gradbeno dokumentacijo vloženih cca  52 milijonov eur. Moram reči, da čisto vse dokumentacije za 20 let nazaj tudi sam nisem šel pregledovat. Nekaj študij je bilo pregledanih. Jaz se bom velikokrat referiral (skliceval) na inštitucije, ki nas pregledujejo, ker je v  finančni konstrukciji velik delež sredstev načrtovan za črpanje iz EU skladov in Evropske investicijske banke. Sem, smo tudi ocenili, da je bilo študij, analiz dovolj in je sedaj čas, da iz študiozne faze projekt porinemo v operativno in izvedbeno." 

Jurij Kač, generalni direktor DRI: "Dejstvo je da je ta projekt v marsikaterem pogledu     klasičen, klasična šola kako se projektov ne vodi. "V 20 letih se je v vlogi investitorja na strani države zamenjalo vsaj  5, če ne 6. institucij.   Zadnja varianta, ki je sedaj, je projektno podjetje (2TDK d.o.o.). (2TDK d.o.o.) naj bi izvedlo sam gradnjo in v nadaljevanju služilo tudi kot neka platorma za poslovno - finančni  model s katerim bo ta projekt poplačal samega sebe. Najslabše kar investitor lahko naredi, in to je ta država v primeru Drugega tira počela, je, da med tekom investicije spreminja svoje izhodiščne odločitve. Štartali (začeli) smo z postopki umeščanja v prostor in variantiranja za enotiren dodaten tir, od tukaj tudi ime Drugi tir. V neki fazi smo začeli razmišljati o dvotirni novi progi. "v naslednji fazi je ta dvotirna proga dobila odcep proti Trstu in ga potem zopet zgubila, pa postala ponovno enotirna. Za vsako od teh faz so bile izdelane številne študije. To v končnem rezultira tudi v t.im. inflaciji študij. ipd"

dr. Jože Duhovnik, Strokovna skupina Drugi tir: "Hvala lepa za besedo. Kadarkoli inženirji pridemo zraven imamo  zmeraj majhne težave. Najprej začnemo računati. Zato vsaki besedi, ki jo kdo izgovori verjamemo da je res. Sedaj smo slišali, da se je dejansko aktivnost začela 2011. Eden govori o 20. letih. To je 1996. Dejstvo pa je da je Rop, njegova vlada pripeljal 2004 leta neko dokumentacijo v Bruselj in je bila dokumentacija takrat pomanjkljiva. Stare zaprašene študije bi morali že zdavnaj odkriti. Bi morali vedeti, da je bil tudi naravovarstveno ta projekt zelo sporen.  Ko govorimo o 220 vlakih na dan... Deljeno z 4 vlaki na uro je to 55 ur na dan. Če pa je to deljeno z 8 (vlakov na uro) je pa o cca 27 ur. Ko govorimo o 220 vlakih na dan... Deljeno z 4 vlaki na uro je to 55 ur na dan. Če pa je to deljeno z 8 (vlakov na uro) je pa o cca 27 ur. Če kdo daje številke v javnost naj bodo take, da bomo verjeli, da so jih izračunali inženirji. Pri kapaciteti 1.500 ton vlaka, kjer je maksimalna 2.000 ton, vam prinese 20 milijonov ton prometa čez Koper. Tega "Kopra" jaz ne vidim.  Zato en zanesljivo popravlja, dopolnjuje podatke. Jože Duhovnik: Če je projekt tako dodelan, potem so zemljišča odkupljena, ostala se tako ali tako razlastninijo. Ministrstvo se pogovarja samo s civilno iniciativo, ki ponovno kalkulira že plačane njihove ekspertize in jih predstavlja v javnosti. Vsaj njen ekskluzivni člen (Jože P. Damijan). Dajmo se danes  dogovoriti kakšna bo ta dvotirna proga in kakšna bo dejanska vrednost. Da vidimo ali se sploh še splača delati. Ker, če je to milijarda za en tir, pa če to še malo oklestimo in pridemo na 2 milijardi za dvotirno progo, v 20,4 km tunelski gradnji, potem dajmo danes sporočilo slovenski javnosti da ne bo to TEŠ 6 x 2.«

Jure Leben: "Kot sem jaz seznanjen je bila ideja tehnične rešitve dr. Jože Duhovnika predstavljena tudi na našem ministrstvu. Tako predstavitev sem tudi jaz videl. Moram pa vam reči, da na podlagi nekaj prosojnic določene rešitve ne morem ocenjevati.

Janko Sever, Civilna iniciativa Črni Kal: Takrat ko so se začeli pripravljati projekti, mislim, da je to bilo ok. 2006 - 07 smo tudi imeli odbor, ki je spremljal, nadziral potek te dejavnosti. Vedno se pogovarjamo samo o financiranju, načinu le tega. Mi si želimo zelo preproste stvari dveh železniških tirov, ki bodo rešili problem: naših prebivalcev, vodnega vira, požarov. Če se ne pristopilo k rešitvi dvotirne proge, ne bomo imeli samo sedaj en strošek, ki bo milijardo ali nekaj takega, ampak bomo delali še en tir in še toliko. Ipd
Če je investicija dr. Duhovnika možna, pa je celotni kraški rob zaščiten. Če bomo imeli pa to (vladno)varianto pa bomo imeli dva tira. Enega na uno stran, ki je strašansko nevaren in drugega na to stran in 8 let gradbišče.  Mi absolutno podpiramo rešitev dvo tirne proge.« Ipd

Jure Leben: Podali so nam tudi nekaj predlogov s katerimi bomo dopolnili tudi naš  zakon v proceduri v DZ RS.

Jurij Kač, generalni direktor DRI: "Glede 220 vlakov na dan. Ta kapaciteta velja za  dvotirno progo - za novi tir in prenovljen obstoječi tir. Po prenovljenem obstoječem tiru v tem trenutku ob špicah pelje že preko 100 vlakov na dan, čeprav je njegova teoretična kapaciteta 85 vlakov na dan. Kar se tiče dvotirnosti (Leben mu pokaže kaj naj pove?). Obstoječa rešitev za katero je pridobljeno gradbeno dovoljenje je taka, da bo v vseh svojih tehničnih elementih omogočala kadarkoli dograditev s t.im. Tretjim tirom.     ko bodo za to  izpolnjeni potrebni pogoji, bodisi prometne potrebe, bodisi kar finančna konstrukcija, ki bo to omogočala.

Tanja Dominko : "Kaj pa dejstvo, da gre za 8 predorov?"

dr. Jože Duhovnik: "Torej imamo v tem trenutku 110 vlakov po starem tiru dol in 110 po novem tiru gor. In ko bo Luka Koper zaživela v popolnem razcvetu, kar pomeni cca 60 - 70 milj. ton bo Drugi tir prišel v poštev, kajti čez Brenner je 60 - 65 milj. ton prometa. Jaz govorim o pravi dvotirni progi. Sedaj pa gremo nazaj na hitrost. Če imate dvotirno progo in v tem primeru  imate npr. samo en viadukt čez Črni Kal, pa še po stari progi se vozimo dol, je omejena po starem profilu kjer je 2,7% in je problem zaviranja, spet bodo požari. To kar železnice obljubljajo, obljubljajo iz čistega obupa ker morajo z rezervnih fondov potegniti zadoščenje za domače prebivalstvo. To niso normalne zaščite ker vlaki tako škripajo dol, če ste v dolini, da se sliši čez celo dolino. Pozablja pa vsak. Od civilne iniciative, do (vladnega) predloga. Če vlečete gor samo 1.500 ton po teh podatkih morate imeti najmanj, če govorimo za 4 vlake na uro, moramo imeti 69 milijonov samo zaradi lokomotiv ker je povprečna hitrost do Ljubljane cca 50 km na uro. Govorim o dejanskih razmerah. Trak, ki se bo odprl od Kopra do Divače nima proti Madžarski nobenih drugih izhodov kot stara pot, ki pa ima čas (dospetja vlaka) cca 12 ur. Če gradimo odsek, ki je nikakršen, ki je samo na relaciji Koper - Ljubljana komaj 25% (razdalje),  kaj šele naprej potem pomeni, da mi nismo nič naredili. Nato pove vic, ki ga boste videli na koncu."

Jure Leben: "Sam zakon je prišel do točke, ko ga je bilo treba dali v vladno proceduro.
Na vrhu koalicije smo se soglasno odločili da gremo s tem naprej. Tudi opredelili nujen postopek. Zakon ureja: pravila financiranja, investitor v Drugi tir je 2TDK, zraven lahko pritegnemo zaledne države. 
Zakon ureja to, da po tem modelu se lahko podeli koncesija znotraj hiše...
SŽ - Slovenske železnice še naprej upravljajo s tem tirom. Predvsem pa je pomembno to, da ko bo ta zakon sprejet  bo podjetje lahko zaprosilo za kredit, o lahko investitor, se bo lahko prijavil za evropska sredstva, EFSI mehanizem, garancijske sheme EU komisije t.im. Junkerjev sklad... Sedaj smo v fotofinišu in ko bo Zakon sprejet gremo lahko v samo izvedbo projekta.

Tanja Dominko: Vsekakor je treba razčistiti vlogo Madžarske. Potem ko je zunanji minister madžarske povedal, da pričakuje, da bodo v enakem obsegu v graditev proge vključena madžarska podjetja, da bodo madžarski operaterji vodili in opravljali prevoz transporta na vsej poti od Kijeva in Varšave do Kopra, torej vključno tudi slovensko železniško infrastrukturo.  In tretjič, da bodo madžarska podjetja v koprskem pristanišču dobila koncesijo, torej dolgoročni najem pristaniških zmogljivosti.

Jure Leben: Naj vas potolažim, da se ne pogovarjamo samo z Madžari ampak tudi s Češko in Slovaško. Jure Leben: Lastništvo v Luki Koper ni na mizi, prednostno dispečiranje vlakovne kompozicije ni na mizi, tudi zato ker nam to omejujejo evropske direktive. On se je tega zavedel (madžarski minister) kar smo mu povedali in na tak način gremo naprej. Minister je bolj natančno razložil svoje zahteve že isti dan v Odmevih.  Če ste brali njegov intervju v reviji DELO je lepo razložil kaj je menil s tem da so zraven madžarska podjetja.  (čudno intervju v mediju postaja uradno razlagalno stališče ministrstva). Kar se pa tiče končnih pogajanj z njimi, s Čehi in Slovaki  je pa dogovor, da je to pogajanje med dvema državama, zraven so pogajalske skupine z izhodišči. Ko bodo pogajanja zaključena, bo to javno predstavljeno. Dokument je na nivoju mednarodnega sporazuma ali meddržavne pogodbe. S tem bodo seznanjeni tudi poslanci za EU zadeve in če bo na nivoju meddržavne pogodbe, bo tudi nadaljevanje ratifikacije v Državnem zboru.

Jurij Kač, generalni direktor DRI: V tem trenutku v Sloveniji znotraj slovenske gradbene operative, vsaj po nam znanih in razpoložljivih podatkih, ni gradbenega izvajalca, ki bi imel ustrezne reference, opremo in znanja za zvedo tako zahtevnega projekta. Upam si trditi celo več. Celo vsi skupaj, če se združijo ne zberejo zadostnih referenc  (iz publike: to pa ni res; za tunele, vprašaj nas gradbenike) za oddajo ponudbe za izgradnjo tega objekta.
Seveda en vidik so reference, potem pa obstaja še en vidik, ki se mu reče pridobitev bančnih garancij za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.
Poslovna kondicija teh firm taka kot v tem trenutku je ob krizi za katero vsi vemo, da je v gradbenem sektorju bila ni na tem nivoju, da bi verjamem, uspeli pridobiti ustrezno visoke bančne garancije.
Kar pomeni, da bodo v vsakem primeru ta projekt kot vodilni partnerji  vodili neki tuji izvajalci. (Predlog Strokovne skupine dr. Duhovnika gre v nasprotno smer in zato se ga resno ne obravnava)

Tanja Dominko, radio Ognjišče: Se pravi prednosti domačim izvajalcem ne boste dajali?
(Prednost bi bil že projekt narejen tako da bi ga domači izvajalci v večjem deležu zmogli)

Jurij Kač, generalni direktor DRI: Vsi so enaki.
(bolje organizirani in opremljeni so vedno prvi, torej smo za uradnika Kača lahko samo sluge)
Prepričan pa sem, da bo slovenska gradbena operativa dobila svoje mesto in svoj del pri tem projektu, samo verjetno ne kot vodilni  partnerji...
(iz publike: Izvedba dovoznih poti)
Jurij Kač: Tako pač je. Tak je ta trenutek.
(V to da ni tako, pa se noče poglobiti,  projekt je izbran in z njim se hiti v objem tujim "partnerjem")

dr. Jože Duhovnik, Strokovna skupina Drugi tir: Gospod Leben je preje rekel, da je videl par slikic.   On je najbrž res hitro gledal, ker katero stvar smo mi preštudirali smo prišli tako daleč, da smo formalizirali vse akte, vključno z diplomami.  Zato b bil jaz kar se te ocene tiče zelo previden. Mi smo imeli tudi nemško firmo INFRA / ILF, ki je pregledovala naš projekt. Mi nismo vzeli domačih ekonomistov, da bi nam pravili kaj je cenejše in kaj je dražje.   Smo pa pričakovali od tega, da če se prideš na ministrstvo pogovarjat s tujimi partnerji in o je od 4. oktobra (2016) naprej kar je ministrstvo formalno obljubilo predhodniku g. LEBNA da bomo dobili pogoje v 14. dnevih. In če v 14. dnevih ne dobiš napisanih pogojev, vmes pa vsi ostali  obidejo celo zgodbo in se hodijo pogovarjati na Madžarsko, na Slovaško, komerkoli, tebi pa ne dajo možnosti niti dogovora, niti pogojev, da bi se lahko (resno) pogovarjali. Morda pa je za 600 milijonov (investicijske razlike) interes, pa je bilo to prepovedano.

Jurij Kač: Treba je vedeti da imamo danes ali pa država ima danes (le kdo je država?) na mizi projekt, tak kot j bil zastavljen z državnem lokacijskim načrtom iz katerega so izhajale vse nadaljnje aktivnosti. Projekt, ko ga zastavlja dr. Duhovnik je ena lepa inovativna rešitev... (katero ocenjujeta Jurij Kač in Jure Leben, ki sta za tako ocenjevanje povsem neprimerna, tako po delovnih izkušnjah, strokovnosti, kot referencah).
Težko je od države pričakovati, da bo pri ključnih infrastrukturnih projektih favorizirala izrazito inovativne rešitve. (oblast države teh rešitev ni sposobna niti resno strokovno preveriti in ovrednotiti).
Inovativnost, ki je prednost saj je temelj razvoja je očitno za projekt Drugi tir, ki se vleče že iz leta 1996, moteč element.   

Jure Leben, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo: Tukaj pri gradnji bo javni razpis. Torej se na ministrstvu ne moremo pogovarjati skoraj na način, kdo bo to delal. To bo mednarodni javni razpis kjer bodo pogoji znani...

Tanja Dominko: Kako pa so  uspešni dosedanji pogovori z Luko Koper. Taksa za pretovor ostaja v predlogu zakona. Takoj ko ste (predlog podali) so delnice te družb padle.

Jure Leben: Delnice Luke Koper se da kupiti na borzi (čudno za družbeno / državno premoženje) tako da zopet nimam jaz pri tem nič zraven. Bi pa povedal kar smo se dogovorili na vrhu koalicije. Smo takoj nadaljevali pogovore z Luko Koper... Jutri pogovore nadaljujemo.

Tanja Dominko: Morda še o aktivnostih drugih držav gospod Kač. Gradnjo načrtuje tudi Avstrija, nov železniški koridor med Dunajem in Celovcem, ki se bo povezal tudi s Slovenijo in Italijo. 
Do leta 2024 bo Avstrija v posodobitev železniškega omrežja vložila 17 milijard eur.

Jurij Kač: Ja zagotovo, ti projekti so dejstvo. S tem v zvezi težko karkoli naredimo. Dejstvo je da okoli Slovenije nastaja, recimo temu nek obvozni koridor.  To zagotovo za naše gospodarske družbe, ki delujejo na področju logističnih storitev ni supernovica.
Ključna nevarnost na katero smo opozarjali v začetku tega mandata v zvezi z investicijami, je bila ta, da bi ob omejenem javno finančnem potencialu RS ta velika investicija izrinila vse druge ravno tako nujne investicije.
Tako kot je že korektno g. Duhovnik opozoril. Sam Drugi tir, sam po sebi ne rešuje ničesar. Če seveda ne bo ves preostali koridor od Divače naprej ustrezno nadgrajen na neke višje standarde.
in omogočil višje povprečne hitrosti, omogočil večjo pretočnost in to je ila ključna varianta na katero smo opozarjali (je to v vladnem projektu?).
Vedno pa se vse začne in konča pri denarju (če bi bili vsi kupljivi bi bilo res tako).
Projekt je objektivno velik. Tako organizacijsko, tehnološko, kot tudi finančno.

Tanja Dominko: Kakšen je najbolj optimističen načrt?

Jurij Kač: Za samo gradnja predvidevamo 6. - 7. let. Pravnomočno gradbeno dovoljenje imamo.
Ko bo zaprta finančna konstrukcija in znan investitor, po sprejemu zakona, predvidevam, ko bo denar  zagotovljen lahko začnemo z izborom izvajalca gradbenih del...

Tanja Dominko: Gospod Sever in prebivalci Črnega Kala in okolice čakajo, da se bo vendarle uredila obstoječa proga, da ne bo prihajalo do požarov. Kaj se tukaj lahko obljubi.

Jure Leben: Tukaj smo uredili po najinem sestanku in z njegovimi ostalim kolegi. Smo posredovali že nabor ukrepov, časovnico kdaj in kaj se bo izvedlo, To smo se na sestanku zmenili. Naslednji korak je, da z njihovimi predlogi izboljšamo naš predlog zakona. In potem bomo redno spremljali skupaj s Slovenskimi železnicami trenutno stanje in če bo potreba dodat druge ukrepe bomo to izvedli. In potem bomo redno spremljali skupaj s Slovenskimi železnicami trenutno stanje in če bo potreba dodat druge ukrepe bomo to izvedli. Bom pa jaz naredil še par ogledov na terenu skupaj z g. Severjem in lokalnimi nosilci, da vidim, da se bolj seznanimo s trenutno situacijo in vidimo na kakšen način lahko obstoječe stanje in življenje prebivalcev ob progi olajšamo. Koalicija in na vladi na vrhu je soglasno sprejela zakon. Tudi takoj zatem smo šli v akcijo in se začeli pogovarjati s Civilno iniciativo, danes (10.4.2017) smo že imeli nadaljnje vsebinske pogovore.   Tako, a mi bomo to vajo naredili. Jaz mislim, da bo tudi z njihovimi predlogi zakon izboljšan. (Zakon je dan v parlamentarno proceduro sedaj pa se izboljšuje z naknadnimi pogovori "javne razprave", ki je le teden dni nazaj že zaključena. Kaj vse Vlada pošilja v parlamentarno obravnavo!? In jaz načrtujem tako kot je bilo soglasno sprejet na vladi, da bo tudi soglasno sprejet zakon v Državnem zboru.


12 MINUTNA JAVNA RAZPRAVA

Tanja Dominko: Sedaj pa TRI vprašanja. (gledalci so si na srečo izborili več kot tri)

dr. Miro Gregorič, univ. dipl. ing. stroj., rudarski projektant: Ko smo gradili železnico do Madžarske s katero nismo imeli železniškega stika smo ga "daljnovidno" načrtovali kot enotirnega in brez elektrike. Šele lansko leto smo dali elektriko.  Če se peljete iz Ljubljane do Dunaja ali obratno traja vožnja v najboljšem primeru  med 6 in 7 urami. Imam konkretno vprašanje. Če bi mi lahko povedali zagovorniki Drugega tira na kratko katere so prednosti in slabosti te (vladne) variante. Kajti druge variante so izginile.  
Jaz jih nisem spremljal zadnjih 20 let kot ste jih nekateri vi spremljali poklicno.  Predvsem pa me zanimata dve čisto majhni stvari. kot ste jih nekateri vi spremljali poklicno.  Predvsem pa me zanimata dve čisto majhni stvari. Nekje sem zasledil da v tem novem Drugem tiru, ko bo začel delovati ne bo prostora za potniški promet. Pa bi prosil, da  se to jasno pove in drugo. Nekje sem zasledil, da so problemi s požarno varnostjo ker da niso ustrezno rešeni paralelni reševalni tuneli. dr. Miro Gregorič, univ. dipl. ing. stroj., projektant: Kaj je na tem?

Jure Leben, športnik in okoljevarstvenik, sicer namestnik Ministra RS za Infrastrukturo in projektni vodja Drugi tir:
Prostor novega tira bo in za potniški in za tovorni promet. Kako se železniška infrastruktura razvijala do sedaj, ne morem komentirati. Se do neke mere strinjam z vami, da jo nismo pravilno obravnavali in bi se morali na njo več osredotočit. Več pa trenutno zelo težko komentiram.

Jurij Kač, ekonomist: Seveda pa na pričakovano strukturo prometa, pričakujemo, da bo velika večina tovornega, tako kot iz zdajšnjih podatkov izhaja.

Oglejte si neverbalno komunikacijo med dvema JURIJEMA. Levo JURIJ Kač generalni direktor Direkcije za investicije RS in desno JURE Leben Državnim sekretar ministrstva za infrastrukturo. Prevzemi zaključno "žogo". To je lahko neverbalno sporočilo ob prvem vprašanju iz publike.

Jurij Kač, DRI: Iz zdajšnjih podatkov izhaja, da bo velika večina tovornega prometa,  zato bo tudi projektirana na način, da o vožnja po njej predvidena za težke tovorne vlake do 100 km/h. Zaenkrat noben tovorni vlak ne dirka hitreje kot 100/h in bodo potniški vlaki imeli omejitev hitrosti, ki tudi ne bo smela presegati 100 km/h.
Jurij Kač (O vladnem projektu): Prednost te variante je, da se je izkazala kot izvedljiva za razliko od ostalih, ki so se izkazale kot neizvedljive z vidika nosilcev urejanja prostora.             

Marjan Cerar (nekdanji direktor Belinke ipd):  Izkušeni investitor in vodja projektov in se naslanjam na vašo trditev, ki je: "Doslej so se projekti vodili tako kot se ne bi smeli.« In sedaj vprašam, testiram vas tri, Duhovnik ne spada tako zraven. Zlati g. Leban. Kdo je direktor projekta Drugi tir?   Katera je njegova projektna skupina in kako je on zadolžen zakonsko?   Če tega ni, dragi prijatelji in prijateljice, polzimo v TEŠ 6. (iz publike: Reference).

Jurij Kač: Od vodje projekta do TEŠa 6.  je še kar nekaj poudarkov (iz publike: tam je bil tak nered kot je sedaj, morda zgolj to dejstvo). Trenutno vodi projekt Ministrstvo.

Tanja Dominko: Kdo je odgovoren, kdo je najvišji  za ta projekt, minister?

Jurij Kač: Državni sekretar boste vi odgovorili?

Jure Leben: Imamo projektno vodjo, ki vodi projekt, sam projektni vodja ima ekipo. 

Marjan Cerar iz publike: "Kdo je to?

Jure Leben: Ja lejte, uradno po funkciji je odgovorna oseba minister. Projekt vodim jaz. 

Marjan Cerar iz publike: "Kdo je to?

Jure Leben: Sem jaz projektni vodja.

Marjan Cerar iz publike: No to, vi ste tisti. 

Jure Leben: V projektnem vodju jaz točno vem kdo je zadolžen za: geologijo,  arhitekturo, inženirstvo, prijavo na evropske razpise, kdo je zadolžen za finance in tako naprej do trenutka ko bo sprejet Zakon potem se te aktivnosti prenesejo na podjetje 2TDK d.o.o.  (Metoda Dragonjo, ki prav tako nima nobenih strokovnih referenc področja Drugi tir). Bodo oni tisti nosilec (2TDK d.o.o.). Ministrstvo bo preko 43. člena  kjer bo projektno finančni svet delal nad delom nadzor. Nadzor bodo delali tudi: Računsko sodišče, FURS ipd
In v tem bo zraven kot nadzor vključen tudi Državni zbor in predstavniki civilne družbe.

Marjan Cerar z publike: Mrežni plan je končan?

Jure Leben: Mrežni plan, časovnica je končana, tako projekt razdeljen v sklope za prijavo na evropske razpise, tako je narejena časovnica za prijavo na prvi razpis, tako je narejena časovnica  za pripravo projektov za izvedbe in pripravo razpisa. Kar se tiče projektnega vodenja smo v smeri. In eno od aktivnosti je sodelovanje z javnostjo, zato pa smo danes tu kjer smo. 

mag. Anton Urankar: jaz sem strokovnjak za termoelektrarne in se s tehnologijo izgradnje železniških prog ne razumem. Ampak 40 let sem bil v investicijski izgradnji in poznam Zakon o graditvi objektov, skoraj na pamet. In me predvsem zanima. To dopolnilo, ki ga ministrstvo sprejema (predlog zakona o financiranju Drugega tira). To je vse rešeno v Zakonu o graditvi objektov. Samo, da tisto kar vi rešujete s tem zakonom je že napisano v Investicijskem programu. Vi se ne morete odločati za izgradnjo, če nimate rešeno kdo bo financiral te stvari. To je nemogoče. Jaz se v ta vaš postopek sploh ne razumem.
Sem strokovnjak za termoelektrarne in sem že leta 2005 povedal, da je TEŠ 6 zabloda. In danes vemo, da je zabloda.  In sem prišel danes sem iz radovednosti kako se zgodi, da je prepozno, da je prepozno. In vi ste pripeljali projekt do točke, ko je prepozno. In sedaj imate PGD. Imate projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, imate gradbeno dovoljenje, nimate pa investicijskega programa.
Ja poslušajte, saj to je na glavo obrnjeno.  Kje so tisti strokovnjaki. Ne, ki odgovarjajo, ki smejo odgovarjati, ki smejo odgovarjati. Jure Leben: Če razumem je bilo vprašanje trditev. In sicer da nimamo investicijskega programa. Investicijski elaborat je bil narejen, vlada je bila z njim seznanjena. Preden se bo začela sama gradnja, ga bo vlada tudi potrdila.

Jure Leben: Če razumem je bilo vprašanje trditev. In to je da nimamo investicijskega programa. Investicijski elaborat je bil narejen, vlada je bila z njim seznanjena. Preden se bo začela sama gradnja, ga bo vlada tudi potrdila.
In sam Investicijski elaborat pregleduje tudi EU investicijska banka. Ko se moramo strinjat da nekaj izkušenj pri projektih imam, pa jaz mislim, da bodo povedali zelo hitro ali smo mi stvari prav naredili ali ne (parlament in stroka tega zaenkrat morda fiktivnega dokumenta ne smejo videti, a na podlagi le tega se odloča).

Danijel Magajne, univ. dipl.ing.gradb.: Iz Nove Gorice sem prišel. Sem gradbenik z dolgoletnimi izkušnjami, pa se spoznam tudi na vrvi (jeklene pletenice). In vem, da to kar predlaga profesor Duhovnik, da je v redu. 
Na vse načine sem to študiral dolgo časa. Ko sem slišal njegovo predavanje sem rekel, ne bom kar slepo verjel. In verjamem. Ampak glejte prednosti. Koliko manj energije bo treba porabiti, ko bo njegov stroj proizvajal elektriko? Takrat, ko bo spuščal polne vagone navzdol. To je idealen prostor, sedaj pa gori, sedaj pa je nevarnost da bo Rižanski vodovod onesnažen in da bo cela obala brez vode.
Dajmo malo trezno razmišljat. Lepo vas prosim. Kje smo? Jaz vam bom dal tu precej vprašanj. Kako so bile stvari zagonjene v gradnji slovenskih cest. Če mi to odgovorite pismeno v kratkem času bom zelo zadovoljen.

Za konec še šala, ki se vsebinsko navezuje ne tematiko debate in je bila povedana cca v sredini debate.
dr. Jože Duhovnik: Izvedba Drugega tira me spominja na izvedbo Družinskega zakonika.
Od Divače naprej imate dvotirno progo. To je npr. za 10 let poročenega.

Na spletnih straneh vlade:  »Na stari progi, ki se delno modernizira, je namreč maksimalna hitrost le od 70 do 80 km/h.«  
Na spletnih straneh 2TDK http://www.drugitir.si/obstojeca-proga/kljucni-podatki  najvišja hitrost 85 km/h
Samo 5 km razlike v trditvah o istem.

http://www.di.gov.si/si/javna_zelezniska_infrastruktura/novogradnje_javne_zelezniske_infrastrukture/drugi_tir_divaca_koper/

 

http://www.drugitir.si/drugi-tir/kljucni-podatki najvišje hitrosti sploh ne navajajo. Je pa bila povedana (Kač) na omizju - 100 km/h tudi za potniški vlak.
Na spletnih straneh vlade:  Maksimalna hitrost, ki jo bo lahko dosegel vlak na novem tiru, je kar 160 km/h, s čimer se drastično zmanjša vozni čas.

Ocenjena vrednost celotnega projekta je po podatkih Vlade RS 1.411.109.879 evrov, po podatkih DRI, ki jih je izrekel Jurij Kač pa 1.290.000.000 evrov z pribitkom 100 milijonov iz naslova tekočih cen.

IPD