RESNICNA PODOBA JEZUSA
Obnovljeno 30.11.2008
GOVORICA FRESK V NAJBOLJE OHRANJENI
STAROKRŠČANSKI CERKVI
- EUFRAZIJANA, POREČ, Hrvaška
ZGODBA O JEZUSU -
Jesseusu
rojen med letom 6 pr.n.št. in 1 pr.n.št.
SVETO IME JEZUSA
KDO JE IMEL OBLAST
V JUDEJI JEZUS NI BIL
TORINSKI PRT IN TEMPLARJI
BOJ MED
RAZLAGALCI IZVORNEGA KRŠČANSTVA
VESTALKE IN BOŽJA JAGNJETA
Boga pojmujem povsem drugače kot ga razlagajo
sodobni teologi. Menim, da je moje pojmovanje Boga zelo podobno, kot so ga
imeli ljudje za časa predgrških civilizacij npr. Sumerije.
Menim, da so pomembnejši del Boga, energije
središča naše galaksije. V središču galaksije Rimska cesta niso le izjemno
velike zvezde in t im. Črne luknje, ampak je tam splet energij izjemnih
modrosti. Tudi naša vesoljska ladja - Zemlja je poseben planet. Na
Zemlji so osnovni štirje "elementi" (zrak, voda, zemlja, ogenj) enakomerno
porazdeljeni. Ta uravnoteženost prisotnosti osnovnih "elementov" je velika
redkost in omogoča izjemno prilagodljivost, duhovno inovativnost porajanja modrosti. Življenje organizmov na Zemlji in
predvsem Človek je tako eden izmed pomembnejših projektov
modrosti centra naše galaksije... Zvezda Sirius, ki je del Orionove
meglice, je bila še v preteklih civilizacijah zelo spoštovana nebesna
orientacija potovanja duš, kaže smer proti središču modrosti.
"Bog" -
božanska modrost centra
galaksije - je bil dolgo časa zadovoljen s svojim projektom na Zemlji. Tako lahko
beremo v 1. knjigi Pentatevha - Peteroknjižja: 1 Mz 31: »Bog je videl vse
kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro. In bil je večer in bilo je jutro
šesti dan«. Takrat je bil ustvarjen tudi Človek in Raj v katerem je živel.
Ljudje smo torej živeli v dinamični homeostazi – v medsebojnem dopolnjevanju in
sodelovanju tako z naravo kot med seboj. Ta homeostaza pa se s časoma začne
trgati na več koncih in ljudje pričnejo padati v vse hujše probleme. Spor z
Bogoma pa se dodatno zaostri z ignoriranjem, poniževanjem in uničenjem
povezovalca sveta - Jesseusa.
Jezus kot fantek morda starosti ok.
3 let, ima levo roko položeno na
Biblijo z desnico pa
daje znamenje zmage. Položaj nog govori da je ravno sprehodil in da se njegov
vzpon šele začenja Marija in mladi Jezus sta je bila takrat deležna
blagoslova Sv. Duha.
Pripoved mozaika je: "Bil sem napovedan v sveti knjigi stare zaveze, zmagal
bom".
Jezus starosti ok. 9 let. Glede na to da je postal Pantokratos - vrhovni učitelj
- že v ranih letih, je bil učitelj več kot 20 let.
V roki drži sveto pismo z besedilom: EGO SVM, LVX VERA ALI PREVEDENO
(fonološko)
JAZ SEM SVET IN SVETLOBA VERJETJA. S tem govori da je povezovalec vsega
t.j. Sveta v
celoto.
Podobno, malce starejši je prikazan v malce novejši baziliki iz konca 5.
stoletja - San Vitale v Ravenni, Italija.
Pod Jezusom je simbol KRISTUSA. Podobno
razporeditev simbolov je uporabil Michelangelo v Sikstinski kapeli. Oglejte si odnos med stropno upodobitvijo Ionasa in Kristusa v
zadnji sodbi. Ionas je upodobljen med vstajanjem (predvsem zaradi ogroženosti
vstaja iz sna in samoljubja) iz napol ležečega položaja, pod njim pa je podoba
Kristusa v katerega se zaradi vstajanja - prebujanja - spreminja.
Freske Jezusa - Jesseusa v Sikstinski kapeli v Vatikanu
Kristus je v Evfrazijevi baziliki
upodobljen kot ovca.
Ovca seveda ni nebogljeno jagnje, kot je dandanes razlagano. Ovca kot
simbol predstavljala: nežnost, čistost
in pokornost PASTIRJU ENOSTI - BOGU OČETU. Zanimivo je da ima tudi
ime prvega Atlantidskega kralja Evmel (nežni) podoben simbolen pomen.
Svet se na dolgi rok namreč ne združuje z grobostjo, ampak s spoznanjem njegove
ENOSTI.
Ovca je med imeni dveh žena, verjetno sta ti dve ženski predhodnici Maryām in sta
kot ostareli svečenici pomagali pri
vzgoji Jezusa. Pred imeni je napis SCA, kar pomeni nevesta. Bili sta
namreč nevesti božanski energiji sv. Duha. Spodaj lahko vidimo"okras" -
strukturo dvojne vijačnice t.j. genoma. Jezus je tako simboliziral tudi
fizično čistega Človeka. Sliko genoma lahko vidimo tudi drugje npr.
v vili Torlonia je v Rimu. V njej sta stanovala tako kardinala Tolomeo
Galli Como in Ludovico Ludovisi, ki jo je prenovil 1622, kot kasneje v uradni
rezidenci 1925- 43 Benito Mussolini. Skrivnosti genoma so kot kaže poznali
že pred tisočletji kot tudi posvečeni v tem stoletju.
Vila Torlonia, Rim, Italija
Okrog ovce je 6 osemkrakih zvezd,
glava ovce pa je obdana z zlatim diskom v katerem je znak enakokrakega križa. Enakokraki križ je nagnjen,
kar govori o tem, da se vrti. Jezus namreč spreminja sedmi
nivo - energijo 7. netelesne čakre (sahashara), oz. sedmi energetski
nivo človeka, duhovni nivo, ki je povezan s Svetom kot celoto.
San Vitale, 5. st, Ravenna, Italija
Na mozaiku glavnega oltarja, kot tudi na
nekaterih ključnih stebrih v cerkvi bazilike San Vitale lahko vidimo
šesterokrako zvezdo, ki priča o tem, da je Jezus imel neposreden dostop do "Boga"
višav in preko njega do dejanskega Boga - Sveta kot celote. Ta zvezda je tudi
simbol Rajskega jabolka, do katerega pa ima dostop le božje jagnje (I AGNI).
Tu vidimo Jezusa kot ovco, ki jo na poti zaustavi križ,
in res doba križa je pred 2.000 leti nadomestila dobo
prerokov - čistih izjemnih ljudi, ki so obdržali stik s Svetom kot
celoto. To pa se lahko doseže le z nežnostjo. Z odkritim uničevanjem
Jezusa je bila doba nežnosti in s tem najvišje duhovnosti s strani
oblasti dokončno prepovedana. S tem pa se je prekinjal pristni stik s
Svetom in preko tega tudi poznavanje božjega ustroja Sveta .
Na relijefu se prerok zagleda v križ kot kreator nove dobe. Čez križ
se je ERES - božje jagnje spotaknil, toda z vrtenjem kroga (s svojim
oznanjevanjem) ga v ponovno postavlja.
Poglejmo kdo je bil senca Jesseusa.
Sveto besedilo njegovega oznanjevanja: EGO SVM,
LVX VERA oz. prevedeno
JAZ SEM SVET IN SVETLOBA VERJETJA vsebuje besedo svetloba LVX. Torej
je bil nosilec svete luči. Luč pa lahko nosi še marsikdo drug. Iz
besede LVX izvira srednjeveška skovanka Lucifer oz. Lucis
Inferno (podzemlje) Luci Pharos (železo - v globini zemlje
naj bi sila t.im. Hefajsta delala železo). Lucifer tako ni LUX Jesseusa,
saj je bila luč Jesseusa nebeška in jo zato prevajam s svetloba. Kot
da bi bili NEBESNA in ZEMELJSKA luč v sporu - podobno kot sta še vedno v
sporu K AIN in A BEL?
Doba enosti je s
padcem Jesseusa zamenjala doba KRIŽA - dobo
sočutnosti je torej nadomestila doba posameznikov, ki se vsak zase borijo za
svojo duhovno usodo, saj ni več prerok, ki bi na zemlji skrbel za
božansko duhovnost Oriona. Nasprotniki so seveda mislili povsem drugače.
Da pa je do ključne poglobitve procesa razpadanja duhovne enosti
dejansko prišlo govori stanje duhovnosti danes. Le ta se več in manj
gradi le na ravni posameznikov.
Jesseus star
ok. 24 let
Čudovit obraz mladeniča, ki je bil vir smisla - pretvarjal je
vodo brez duhovnih dimenzij v "vino" in s smislom nasitil številne. Jezus je bil
izjemno veren, razpolagal je s številnimi znanji, zato je bil izjemen iniciator.
Svečenike, ki so prejeli blagoslove njegove matere oz. svečenic Ebionitov
(sledilcev poti)... je blagoslovil z vrhunsko energijo Svetega Duha in vednosti
ter jih tako povzdignil v apostole Boga. S svojimi učenci se je velikokrat
zadrževal v vrtu starih oljk Gethsemani (grško Γεθσημανι) pod Olčno
goro. Fonološko Gethsemani pomeni vrt miru in uživanja duhovnih sadov. Tam je Jezus učence seznanjal z dobrinami Raja
(Edena) tako na teoretski kot praktični ravni. Ritual uživanja božje mane se
dandanes imenuje evharistia (grško: ευχαριστία). Dejanske evharistije je v današnjih
rimo katoliških cerkvah zelo malo, še posebej če pogledamo kaj sploh uživajo -
demonično ali božjo. Drug pomemben način delovanja Jesseusa je bil
agape - darovanja sebe. Ljudje posvečeni v agape (grško αγάπη) so
živeli v medsebojni ljubezni (agape se napačno prevaja z ljubezen, bližje je
pojem darovanje sebe, starogrška oznaka za ljubezen je eros). Del uvajanja v
agape je spoznavanja simbola ribe. Pri srečanju so verniki drug drugemu narisali
lok. Dva loka prekrižana v predelu repa sta predstavljala ribo ali IHTIS. Riba
je simbolizirala obilje "vina" prane in odprtost za pristno komunikacjo. Voda
oz. "vino" povezuje različne osebe v skupen DOM. Z učenjem agape je Jezus
omogočil da so njegovi učenci znova spoznavali medenost Raja. Tako so se dajali
drug za drugega.
Jezusova aura je polna prihajajočih se energij, roki je
položil v glavi dveh svečenikov in ju tako duhovno vzdignil na
še višji duhovni nivo. Roki je Jezus položil skozi venca, ki ga
imata na glavi, "venca" - sposobnost doživljanja sveta kot
celote - pa jima je, kot smo videli v postopku, ki je prikazan v
levem oboku, dala Maryām. Tudi tu vidimo da omet nad
mozaikom ni v celoti odstranjen.
Spodaj, na tleh tega - desnega - oboka je simbol energij, ki so v
iniciijskem potopku prišle v svečenika.
JEZUS JE BIL:
- Jesseus - božje seme - in s tem seme
večnosti
- Iēsoûs
(grško: Ἰησοῦς) - tisti, ki te prevzame
- Isa (koransko ime) - božja luč
- Jeshua ha Nozri - v sebi
izgubljen in najden
- Yĕhošūa‘ (hebrejsko oz. יהושע) - tisti, ki prinese nebeško
- Hristos (grško: Χριστός;
latinsko: Christus) - božje navdahnjeni, tisti, ki ima v sebi
svetost (i)
- Agnus Dei - prisotnost božanskega - luči (danes se
prevaja z božje jagnje, Dei simbolizira najvišje znanje, AGNI
čakro, oz. tretje oko)
- Jessedekus - (od. Sv. Duha) resnično spremenjeni
- Mozareus - maziljena duša
- Ebionit - sledilec "poti"
- Pantokrator - vladar najvišjih
duhovnosti
- Autogenes - samorojen (neodvisen od fizičnega očeta in matere)
- učitelj eonov,
- živa voda (saj je duše
dopolnil z veseljem in smislom),
- JHS IHS - riba
JEZUS - KAKO JE BIL BLAGOSLAVLJAN IN PRIKLICEVAN
TI, ki si HRBTENICA SVETA
umiriš angele, ki so nad nami
TI, ki odjemlješ grehe Sveta
saj spreminjaš v prah neumnosti
in mu odpiraš vrata novih možnosti
bodi tu moj gost in SMISEL
Hvala za izvire, ki si mi jih
pokazal
- izvire žive vode
zato sedaj vem kaj je duhovna hrana
da jo v sebi skriva prenekatera
studenčnica, gore, drevesa, ljudje
Hvala ti za ta dar, da smo vsi
ljudje družina
da je ves svet družina
Pokazal si mi smisel čistosti
sedaj vem, da moram slediti sebi -
tistemu najlepšemu v sebi.
Hvala TI ker lahko s tabo stopam po
stopnicah HRBTENICE SVETA in odkrivam nesluteno modrost in povezanost SVETA
6. st. Bazilika sv. Vitale,
Ravenna
Upodobitve Jesseeusa - Jezusa v
prvih stoletjih novega štetja so bile med seboj zelo podobne, saj so ga
prikazovale v njegovi dejanski podobi, iz stoletja v stoletje pa se
njegova podoba vse bolj maliči, tudi ta iz Ravenne je že deloma na poti
maličenja, saj nima več kodrov, ni več nasmejan... Da ravno vera v in veselje do
življenja sta bila kot govorijo mozaiki iz Evfraziane osnovni način
komuniciranja Jesseusa z ljudmi.
ZAKAJ JE BIL JEZUS OSOVRAŽEN?
Ker je bil povezovalec Sveta je bil
naklonjen tudi Starozaveznemu bogu - za vodje preveč naklonjen je bil tudi
njegovim dedičem Arkhontom. Ravno zato ga je energija t.im.
Poseidona
razglasila za svojega sina. Poleg Evfrazijeve bazilike je muzej kjer hranijo
tudi ostanke prvotne cerkve iz 2. st. n.š., oglejmo si ostanek vhoda v nekdanji
grob v katerem je bil duh Jesseusa - Jezusa.
Ostanek okrasja cerkve sv. Mavra
iz 2 st. n.š.
Oblika morske školke pokrovače in
delfina so simboli starozaveznega boga. Oblika morske školke pokrovače je še
dandanes oblika večine starejših krstilnic.
Nad vhodnimi vrati muzeja je
zanimiv grb z iznakaženo podobo Starozaveznega boga.
Sveto ime Jesseusa je bilo tudi JHS
IHS - riba in izpeljanke kot npr. Ichtus ipd. Toda ker se je znal distancirati
od prane tega sveta - torej tudi od Poseidonovih energij, je znal "hoditi po
vodi". Toda v tej hoji je bil ni pristajal na zahteve po iztrebljenju vseh
Arkhontov. Zato je bil vse bolj odkrito osovražen, tako zelo da so tudi dandanes
njegova izvirna sporočila in podoba kvalitetno iznakažena.
KDO JE IMEL DEJANSKO OBLAST ALI SE JE OKUPACIJSKA RIMSKA OBLAST BALA
TRADICIONALNE KULTURE V JUDEJI?
Jezus je deloval na področju nekdanje Akkadske države v
t.im. Judeji oz Galileji. Prebivalci tega področja so bili izjemno verni.
njihova vera je bila ortodoksna. Izjemno so cenili sporočila Stare zaveze.
Duhovnike, ki so bili premalo oz. napačno verni so ljudje označevali s Saduceji(grško: Saddoukaioi,
hebrejsko Sadhuqi). Jezus je vedel in razširjal dejstvo da so številni
takratni menihi le hlepeli po svetem oz. duhovnem ognju, ne da bi bili sposobni postati "božje
jagnje", zato jim je bila dejanska visoka duhovnost nedosegljiva. Saduceji so se
hitro zadovoljili z duhovnim, samo da je "gorelo", tako so pristali na
Setovsko - rimsko logiko iskanja moči in ne svoje dopolnitve...
Maziljenje in posvečevanje s strani judejskega kralja Heroda in drugih rimskih svečenikov je bilo
za tovrstne menihe dovolj, da so stopali v zavezništvo z Rimom. Nekatere
duhovnike je Jezus označeval s Farizeji (grško: pharisaios). To so bili duhovniki, ki so namesto da bi duhovnost živeli, o njej razpravljali in
zgolj govorili. Tudi dandanes je večina duhovnosti želnjih na teh dveh duhovno
šibkih nivojih. S strani Rima podpirana duhovščina takratne Judeje Saduceji in Farizeji tako niso bili
sposobni reševanja zahtevnejših problemov duhovnega področja npr. problem
načrtnega podrejanja vere in vrednot ter običajev s strani okupacijske oblasti. Tako je v zvezi z Jezusovim delovanjem
odpovedal tudi svet modrecev takratne Judeje oz. soočenje resnic na t.im. sunedrionu (grško: synédrion,
sunedrion) oz. skupščini. Glede postopka soočenja resnic posameznikov
je zanimivo da je bil vsak nastopajoči modrec v eni od dveh vlog geruzija -
ali pa prezbiterion. Vloga prezbiterion je vloga nastopajočega, ki
izpoveduje svoje videnje resnice. Dandanes se glavni oltar cerkve imenuje
Prezbiterij (grško: presbyteros). Presbyteros lahko pišemo tudi Presbyt
EROS, kar govori da je to mesto presežne ljubezni, pišemo pa ga lahko tudi PRES
byteros kar govori o položaju današnjih medijev, ki lahko "resnico" filtrirajo
ali pa kreirajo. Geruzija je vloga poslušalcev - notranje zmede in nevednosti.
Ko so v tem pomembnem organu cerkvene in posvetne oblasti obravnavali
Jezusovo delovanje je prišlo je do prepirov med farizeji in saduceji.
Ustrezne rešitve niso našli, zbor modrecev je v tem primeru povsem odpovedal.
Herod Antipatros (20 p.n.š. - 40? n.š.) je od Jesseeusa hotel da mu
pokaže sposobnost delanja čudežev. Jesseus pa tega ni hotel storiti. Ni pristal
na vlogo Seherezade t.j. d ni hotel nuditi svoje duhovnosti samopašnemu Herodu,
zato je organiziral tajno sojenje v sodni hiši (gr. praitôrion). Prait ôrion
pomeni hiša Oriona. Na sojenju so ga
vrhovni rimski svečeniki soočili z duhovnim ognjem Oriona, kot so ga misleč
poznali. Primitivnosti katere del so bili pa je bila dostopna le demonična
energija t.im. VIC. Po farsi sojenja so ga predali v zasmehovanje in fizično
obračunavanje vojakom.
Jezus je bil križan na Golgoti (Γολγοθα) - fonološko beseda
pomeni kraj izničenja (danes se jo prevaja kot kraj lobanje). Jezusov nauk je bil nauk tradicije takratne Judeje
in ostanek tradicije širšega Mezopotamskega področja... Zato so bili
Rimljani pri načrtovanju in izvedbi izničenja le tega zelo previdni ter pedantni.
Nikakor niso hoteli da bi se ime Rima povezalo z uničevanjem "starodavnih
t.im. primitivnih verovanj" kakor so označevali gibanja Esenov, Vestalk,
Zelotov... Kakšen boj je bil dejansko v ozadju vidimo iz podatka da je
judovski kralj Herod za časa rojstva Jesseusa načeloval iztrebljanju vseh
judovskih dojenčkov starih do dveh let, saj so se po njegovem mnenju rodili na
star nič več dovoljen način verovanja. Trenja po križanju Jezusa in
uničevanju vsega kar je novo oblast spominjalo nanj, so bila tudi po
njegovi smrti strahotna. 30 let po križanju Jezusa (Jesseusa) je na področju
Galileje prišlo do odločilnega upora in vojn ... V
vojni med okupatorjem Rimom in Judejo (66 - 73 n.š.) je bilo ubitih ok. milijon
Judov, Eseni (judovska verska
skupnost, ki je nastala okoli leta 150 pr. n. št.) in Zeloti, ločina, ki je
nastala ok. leta 0 sta bili (skoraj?) povsem iztrebljeni z rimsko zadušitvijo
judovskega upora leta 66 n.š. in kasnejšim padcem Jeruzalema (leta70). Zadnji
upor Zelotov je rimska vojska zlomila z dolgotrajnim obleganjem trdnjave Mosada
ob Mrtvem morju leta 73.
Zanimivo je, da so
rimljani začeli graditi največji
amfiteater
rimskega cesarstva
Colosseum v času
največjih spopadov z Zeloti.
Gradnja se je začela med 70 in 72 n.š. (za časa
cesarja Vespazijana) in dokončali
leta 80 n. š. (za
časa cesarja Titusa)
Colosseum je
v centru mesta
Rim,
vanj so kot neoborožene vernike metali predvsem prvotne krščane, rekoč ker ste
povezani z Bogom, ker vas ščiti naj vas tudi zaščiti pred podivjanimi
levi, morilci ter kriminalci nasploh.
Zeloti so se osnovali kot protiukrep vse hujših pritiskov Rima
na prefrigano in surovo podrejanje Judov - ukinjanje starozaveznega izročila, običajev,
posodobljenega rimskega novega
koledarja in načina razmišljanja (Julijanski koledar je uvedel Julij
Cezar leta 46 pred Jezusom, začel je veljati leta 45 pred Jezusom). V letu 6. n. š. je legat Kvirinje ukazal
splošni popis prebivalstva in imetja. Takratne gverilsko delujoče upornike so
poimenovali z Zeloti. Zeloti so bili pravoverni in so se fizično upirali le v
skrajni sili, zato so bili njihovi upori zelo siloviti. Leta 67 n.š. so bili
praktično že povsem iztrebljeni, razen v Jeruzalemu in nekaterih manjših "žepih".
Zeloti so bili pristni (danes temu
pravijo fanatični) privrženci posvečenja, preoblikovane religije svečeniškega reda Horusa,
Vestalk, katerega del je bil tudi
Jezus... Značilno za to vero j e
oznanjanje vere v nesmrtnost oz.
vstajenje duše, ki ji je po smrti telesa sojeno, sobivanje z energetskimi
duhovnimi entitetami: angeli,
demoni...
Rimske tehnike dvobojevanja so bile zelo dodelane, tako
so poznali tudi infiltriranje v vrste tarč plenilskih pohodov...
Leta 51 so rimski okupatorji spremenili taktiko in uporabili duhovnika
Savla, da je vnesel nedoslednosti v takratno gnostično krščansko izročilo.
Savel se je leta 51 na poti v "Damask" proglasil za Pavla in maziljenca
Jezusovega in sledilca. V vlogi Jezusovega posthumnega maziljenca naj bi mu
pripadala vloga interpretiranja resnic o Jezusovem delovanju. Šele po porazu -
beri iztrebljanju - Zelotov je Rim dopusti razširjanje cenzuriranih verzij
evangelija t. im evangelistov, vse necenzurirane verzije so bile seveda strogo
prepovedane, še dandanes so ta dela slabo poznana in označevana kot apokrifna -
prepovedana npr. prepovedani Janezov evangelij.
Skupina Zelotov je pobegnila iz vzhodnega Jordana u Arabijo in se naselili v okolici mesta Jatriba. V VII.
stoletju se je v Jatribo zatekel prerok nove vere,
Muhamed. Jatriba je današnja Medina.
Šele po iztrebljenju Zelotov rimska
oblast preko dinastije Herodov (37 BC - AD 92)
dovoli zapis o žalostnih dogodkih preganjanja preroka Jezusa in
razširjanje evangelijev. To dovoli s stisnjenimi zobmi, saj ve, da do takrat
obstoječih ver ne more povsem uničiti, niti preprečiti nastajanja nove vere,
zato je Herod storil vse da je nastajajočo vero skušal vsaj usmeriti v
sterilnost tudi tako da je med verujoče, ki so bili cilj njegovih napadov
uspešno vrival lažne vernike. Ni se mu povsem posrečilo… Vsi evangeliji, ki so
dovoljeni so tako nastali ne samo več kot 30 let po usmrtitvi aktualnega
predstavnika povezovalca sveta – Jezusa, ampak tudi takoj po uničenju Zelotov,
ki so bili ključen steber upora duhovščine takratne Judeje oz. Galileje…
Kako zelo številni sovražijo Jezusa in njegovo delovanje nam govorijo
tudi dogodki v zvezi z mestom Kafarnaum (hebrejsko: Kefar Nahum). Kefar
Nahum je bilo obmorsko, umirjeno naselje, ki je obstajalo od leta 150 pr. n št.
do približno 750 n. št. Potem pa je bilo povsem razrušeno in to tako zelo, da se
je nekaj ostankov komaj odkrilo seveda s strani arheologov in posvetnih
zanesenjakov. Je krščanstvo zares prišlo na oblast za časa
rimskega cesarja
Teodozija leta
381?
Le zakaj je bil Kafarnaum povsem porušen stoletja
kasneje in povsem izbrisan 400 let po tem, ko je katolištvo "krščanstvo" postala uradna vera
Rimskega imperija? Po navedbah apostolov in nekaterih evangelistov so v Kafarnaumu živeli apostoli Peter, Andrej, Jakob Veliki, evangelist Janez in
evangelist Matej. Po navedbah evangelista Mateja (Mt 4,12-13) je v mestu nekaj
časa živel tudi Jezus. Kako zelo nekateri sovražijo vse kar je povezano s
Starozavezno biblijo... nam govori dejstvo da je bil slavni in izjemno lepi
Salomonov tempelj leta 587 p. n. š. porušen. Od takrat naprej Skrinja zaveze
tudi ni
več javno dostopna.
Odgovor je enostaven. Izza podobe javno razlagane vere se dogaja nekaj povsem drugega
- boj za in proti izročilu: Jezusa, Aria, Vestalk, Horusa, Seta...
Ravenna, 6. st, Italija
Jezus je tu upodobljen kot dvojno
bitje, kot da izza njega stoji še en malce širši in večji človek. Čim novejša je
upodobitev tem bolj je poudarjena bradica. notranja govorica slike
je: "Sem tisti, ki prinaša nebeško kraljestvo - najvišjo modrost..."
Hagia Sophia, Istambul, Anatolija, Turčija 886 - 912
Jezus je bil varovalec Salomonovega templja in povzdignjen strani boga kralja
Salamona. Natančneje si oglejte simboliko prestola na katerem sedi.
Salamonov tempelj jebil porušen. Nekateri ga očitno sovražijo, drugi spet -
ortodoksni Judje ga častijo.
JEZUS NI BIL
...
Torinski prt (ki je zadnja leta v posesti
Vatikana) odkriva fotografijo
domnevnega Jezusa, ki se je na čudežen način kot negativ odtisnila na mrtvaškem prtu, ki ga
hranijo v Torinu, Italija. Slika je bila dobljena z
osvetlitvijo filma 40 minut. nevidne sledi na prtu so tako postale vidne. V
mraku slabo vidna slika je stoletja narekovala upodabljanje Jezusa kot ga kaže
Torinski prt. Vsi, ki so vedeli da je prt ponaredek so bili tiho in s tem so
podpirali javno širjenje lažne podobe Jezusa.
Primerjava slik Jezusa mozaika v Poreču
in slike iz slavnega torinskega prta govorijo, da je odtis Torinskega prta
ponarejen, nastal je kot kaže v času ok 13 stoletja, na njem pa je odtis enega izmed
Templarjev. Odkritje prevare je zanimivo s stališča izjemnega napora
uničiti pravo Jezusovo podobo - jo potvoriti. Ker je velik del Jezusovih
podob po 13. stoletju podoben odtisu Torinskega prta se je s tem
sistematično zavajalo vernike dolga stoletja.
TORINSKI PRT IN TEMPLARJI
»Kdor išče resnico bo napaden s strani lopovov in najverjetneje pogubljen!«
Templarji so bili meniški vojaški red, ki je bil skrivaj ustanovljen znotraj
reda Križarjev ok. leta 1118. Ker v javnosti nepriznani niso mogli učinkovito in
javno zastrašujoče delovati, je meniški red papež uradno priznal na koncilu v
Tridentu leta 1128. Njihov emblem je bil rdeči križ na beli tuniki, poveljniki,
pa so nosili rdeče križe na črni tuniki. Zato so jih imenovali Menihi Križarji.
Javnost, jih je začela imenovati s Menihi - Templarji kasneje, ko se je
Vatikanska oligarhija želela distancirati od svojih bojevitih menihov, dandanes
pa jih poznamo le še po imenu Templarji. Po naselitvi oz. varovanju ostankov
Salomonovega tempelja (nekdanja mošeja Al Aqsa) v Jeruzalemu je vojaški red
menihov dobil zavajujoče ime Tamplarji. Skrivni namen meniškega vojaškega reda
je bil oživitve izvornega krščanstva V ta namen so zbirali najsvetejše relikvije
povezane s krščanstvom po vsem svetu. Tako so Vatikanu omogočili da se je
polastil ključnih relikvij tako krščanskih samostanov, kot drugih preveč
samostojnih cerkva*. S tem so pridobil izjemno moč monopol nad relikvijami in
razlago le teh, saj jih je lahko cerkvenim dostojanstvenikom poljubno prikrival
ali odkrival. Večino relikvij so dali v oskrbo papežu nekaj relikvij pa so
lahko kot plačilo zadržali zase. Večino le teh so hitro prodali, tako je tudi te
Vatikan uspel preko različnih poteh kupiti oziroma dobiti. Toda cene peščice
ključnih relikvij so v kratkem času strahovito narasle, tako da so se kupci z
namenom kupiti tudi te pri menihih - templarjih hudo zadolžili. menihi -
templarji so skratka pridobili preveliko premoženjsko moč, vse bolj pa so se
tudi vtikali v razlago verskih resnic. Zaradi stika z relikvijami in preko njih
izvorom krščanske vere so postajali vse bolj fanatično verni in glede verskih
resnic samostojni. Pri svojih plenilskih pohodih npr. v Carigradu, Jeruzalemu…
so prišli do informacij, ki jih niti najpomembnejši svečeniki niso imeli oz.
nimajo. Med drugim so ugotovili, da je imel Jezus potomce, ki naj bi se po
križanju umaknili v Francijo. Preko njih naj bi bila družina Merovingov
sorodstveno povezana z Jezusom. Svoja življenja so verni menihi - templarji
posvetili varovanju rodbine Merovingov in preko tega prenesli simbolno vrednost
z Rima in njegove zakladnice na žive pričevalce vere - t.im. potomce Jezusa. V
svojem početju so šli tako daleč da so originalni Jezusov prt oz. naglavni robec
na vsak način hoteli ohraniti za Merovinge in so zato pristali na reprizo
Jezusovega križanja. Do podrobnosti so uprizorili ves proces križanja, vodja
menihov – templarjev pa se je dal križati in zaviti v danes slavni Torinski prt.
Ker je bil tudi on napojen z Miro in kisom je bil v grob položen še živ, zelišča
v katere je bil povit pa so preko noči naredila svoje in deloma zacelile rane.
Razpet prt nad tlečim ognjem se je dodobra posušil. Torinski prt so nato
razglasili za pravega in s tem skušali zavarovati svojo verzijo. V 14. stoletju
so imeli menihi - templarji 7 tisoč članov in v lasti pa so imeli 900 gradov,
velike posesti in premoženja na sploh, skrivoma so posedovali nekatere
neprecenljive relikvije, ki se jim zaradi verske povezanosti z evharistijo
starodavnega krščanstva, niso hoteli odreči. Ostro pa so nasprotovali
starokrščanskim razlagam apostola Pavla in ga razglašali za lažnega apostola.
Papežu Klemnu V., ki je po tradiciji imel vlogo
Pontifex Maximus,
so se tako povzpeli vrh glave, saj so njegovo vlogo kot edinega, ki lahko
postavlja ključne verske resnice povsem deplasirali. Papežem seveda ni pomembno
kakšen izgovor za javnost uporabijo ali kakšna je pot. Pomemben jim je cilj. In
res menihe - templarje so najprej diskreditirali (med drugim so jim npr. očitali
prevzemanje islamizma…), nato pa 1312
prepovedali .
Nato so potencialne krvnike blagoslovili z negativnim pogledom na menihe -
templarje. Ker so papeževe lutke v menihih - templarjih videle sataniste in
skrunilce, so jih z veseljem mučili, pobijali in s tehniko počasnega ognja pekli
na grmadah. Pred seboj so videli Satane in so bili zato v svojem perveznem
početju neskončno okrutni.
Vitezi templarji dandanes želijo biti ena izmed prostozidarskih lož.
* 1307 je francoski kralj Filip IV. ukazal prijeti vse templjarje v svojem
kraljestvu. V naslednjih sedmih letih je v ospredje stopila inkvizicija, da bi
dokončala, kar je bil začel francoski kralj. Po vsej Evropi so Templjarje metali
v ječe, jih zasliševali mučili, obsojali in ubijali. Leta 1312 je papež
uradno razpustil Templjarski red. 18. marca 1314 so tudi Jacquesa de Molaya,
zadnjega velikega mojstra reda, sežgali na grmadi
*Tudi danes se dogaja podobno. Še pred padcem Bagdada (Irak) je bil pomembnejši
muzej sveta izropan tako, da je iz kraja ropa odpeljalo več tovornjakov
- šleparjev z natovorjenimi originali sumerskih pečatnikov… Če vemo da biblijski
Eden zamejujeta reki Evfrat in Tigris in da je na tem področju sedanji Irak,
vemo, da so arheološki ostanki pričevanja Sumerije in kasnejšega Babilona za
zgodovino človeštva neprecenljive. Samo v fantaziji pa si lahko zamislimo kaj
vse so, neodkopanim arheološkim zapuščinam, storile predvsem globinske bombe in
vsiljena vojna na sploh.
BOJ MED
RAZLAGALCI IZVORNEGA KRŠČANSTVA
Glede dejstev življenja, delovanja
in naukov Jesseusa je predvsem tudi v prvih stoletjih potekal zelo
hud notranji boj. Tako npr. med carigrajskim patriarhom
Néstor jem (grško: Νεστόριος [Nestorios], latinsko: Nestorius),
ki je kot najvišji duhovnik deloval le tri leta med letoma 428
in 431 letih. Bil je na stališču izvornega krščanstva, ki je
trdilo da je bila Jeseseusova mati le človeško bitje, ki je vase
privabila duha boga očeta ter da sama po sebi ni bila božanska.
Na Efeškem koncilu so ta njegova spoznanja razglasili za
heretizem in njega za krivoverca. Kmalu nato so odstavili 17
škofov, ki so ga podpirali in ga izgnali v samostan v zgornjem
Egiptu. Nestorjeve spise so uničili in večino njegovih
privržencev onemogočili. Le kaj lahko zagotavlja da je imel
Ciril Aleksandrijski s svojo razlago v svojem nasprotovanju
Nestorju prav?
Manipulacije, ki so imele za posledico izpovedi,
kot je npr: Male Tereze iz Lisieuxa
(+ 1897) piše v svojem življenjepisu: “In predvsem sem si želela biti mučenica!
Mučeništvo! O njem sem sanjala v mladosti in te sanje so v majhni karmeličanski
celici zadobile notranjo moč. Ne hrepenim samo po enem samem načinu mučenja.
Želim si vseh. Kakor ti, moj božji ženin, bi rada bila bičana in križana… Dala
bi si, kakor sveti Jernej, potegnili kožo s telesa, s svetim Janezom bi se
potopila v vrelo olje in se kakor sveti Ignacij Antiohijski pustila zmleti v
zobeh zveri in bi si pri tem mislila, da sem vreden božji kruh. S sveto Nežo in
sveto Cecilijo bi rada ponudila svoj tilnik rablju in z Ivano Orleansko bi na
goreči grmadi šepetala Jezusovo ime.” (Po n. Geschichte einer Seele /Zgodba neke
duše/, 1936, str. 207) so tako povsem razumljive. Zgornji mazohizem - nasilje
proti sebi samemu, ki je bil marsikje poveličevan kot izraz vere, je povsem mimo
verjetja in poznavanja Boga. Tako tudi razumem razlage krščanskega nauka v
stilu: "Ljubezen mora biti križana, samo tako dobi legitimnost", da so
perverzne. Tovrstne izjave bi se namreč morale glasiti: "Ljubezen ne sme biti
križana, v njo kot temeljno vrednoto verjame večje število ljudi, pa tudi narava
v celoti in to ji daje legitimnost.
KAKO SE PRIKAZUJE JEZUSA
DANES?
Kakšna je podoba Jezusa, nekaterih cerkvenih
veljakov danes?
"Ne bojte se, odprite vrata Kristusu in našli boste pravo življenje!
(napis na prvi strani razglednice sester KLARIS,
Nazarje, Dolnice!?)
"Ne bojmo se! Odpiramo vrata Kristusu, da bomo našli polnost življenja!"
(napis na zadnji strani razglednice)
Kakšno je skrito vizualizacijsko sporočilo razglednice?
Je Jezus prikazan kot nekdo, ki ga spoštujemo
kot Božjega SINA ali kot boleča navlaka?
Ali fotografija na razglednici govori o upanju,
ljubezni ali o strahu?
Odpiranje vrat ob odprtem oknu naredi prepih...
Kot vem Jesseus sploh ni bil križan na križ, ampak na drevo, na t.im. križevem
potu je nosil le prečko, ki je bila pribita na oljko in ne celega križa. Prečka
je bila razpelo njegovih rok...
Menim da nam predstavniki inštitucije RKC podajajo
samovoljno in potvorjeno razlago naukov izvorov krščanstva. Kakšen pa je
dandanašnji sodoben odnos do velike zgodovine izvorov krščanstva pa lahko
sklepate iz zgornje slike.
Menim, da je najboljši komentar današnjih razmer vedenja o Jesseusu zgornja
slika Bruegela:
"Slepi vodijo slepe".
Slepi so simbol množic. Toda pred slepimi so, ki jih
slikar ni narisal - ki slepe vidijo in odmik svetlob (beri znanja, vedenj,
navodil) spodbujajo.
Menim, da bi se morali slepi začeti opirati na svoje lastne potenciale. Saj so
tudi oni božji otroci. Kje je v njih božji ponos in neustrašnost?
SVETO IME JEZUSA
V baziliki je veliko stebrov z zelo povednimi kapiteli. Na tem tu
je zgoraj v sredini nekakšen pečat v obliki dveh krogov, ki se
zaključujeta s prekrižano vrvico spodaj
Menim, da izklesani pečati govorijo o skrivnostnem učenju in osnovnem cilju
Jezusa.
Kako prebrati ime? Ker je vrvica prekrižana ga moramo obrniti in brati
z desne proti levi. Ime tega skrivnega anagrama pa s tem še nismo
razvozlali.
Pravilno se ime zapiše: ERES. Kako podobno grškemu imenu boga Ares.
Kaj pomeni ERES? Sveto ime govori da je Jezus učil popolno
pozabljenje in izničenje človeškega v Človeku, podobno kot so današnja
usposabljanja v catechumen (katehetov). Samo človek, ki pozabi nase se lahko odpre Svetu,
doživlja njegovo veličino in spozna svetega duha in božanski ustroj energij
Sveta.
Besedo eres v sredini pečata najdemo na številnih kapitelih starih stebrov
(njihova starost je lahko tudi morda celo 2000 let), ki krasijo t.im. Evfrazijevo baziliko.
Na številnih pa najdemo tudi malce drugačen napis: ERESP. Pozabljenje včasih ni dovolj, včasih je za spremembo v odprtost
svetu potrebna tudi
notranja kriza. Šele kriza pri nekaterih omogoči da spoznajo veličino Sveta kot
celote. Anagramsko čitljive besede ERES in ERESP se lahko berejo še zahtevneje,
saj jih inkorporira črka N. tako dobimo NESER in NERESP o tem pa tu ne bom
govoril.
Zanimivo je, da so imeli tudi faraoni podobne simbole v katerih je bilo
zapisano temeljno poslanstvo posameznega faraona oz. vrhovnega svečenika oz.
svečenice.
Anijeva Knjiga mrtvih,19. dinastija,
Britich Muzeum v Londonu
V egipčanski knjigi mrtvih pa tudi drugod najdemo simbol vstale duše, ki je
povsem identično oblikovan kot sveto ime Jesseusa.
Tutankamonova zbirka, muzej Kairo, Egipt
Tutankamon duh - vratar v posmrtno življenje, v kremplje je ujel dušo...
Okraski kraljice Mereeret, Dashur
Duh starega očeta v obliki jastreba, kot vratar v posmrtno življenje, v
kremplje je ujel dušo...
Sveto ime faraona, konica obeliska, Karnak
V baziliki je veliko simbolov, ki so del
še neuničene vizualne knjige, ki govori o zgodovini verjetja in nujnosti
prisluhniti Bogu kot Stvarstvu kot celoti - biti njegova ovca - Kristus.
Na številnih ornamentih v Evfrazijevi baziliki oz. poleg nje čudovitem talnem
mozaiku cerkve sv. Mavra vidimo simbol kljukastega križa. Spomin na življenje
Valerije naj bi že sam po sebi omogočal spremembe, ki jih je s svojimi otroci
(5?) Vestalka Valeria, kljub temu da je bil sama preganjana omogočila.
In ravno prvorojenci Vestalk so bili najbolj čaščeni, podobno kot je bil tudi
Jezus.
V središču kljukastega križa mozaika iz 3 oz. 4. stoletja novega štetja (ali
pa še bistveno starejšega) vidimo vozel, ki skuša odgovori kako nenasilno doseči
spremembo v naravi ljudi samih. Simbol, ki je bil žalostno preinterpretiran v
grobost in tudi simbolno obrnjen za časa fašizma
- ideologije, ki je bila povezana z ideologijo rimskih liktorje - sodobnih Kainov - Liktorji oz.
kasneje izpeljanka - fašisti so prav tistih, ki so Jezusa zasramovali in tako
njega in vse, ki so bili z njim povezani, na
različne načine preganjali. Prisvojili spremenili in obrnjenega uporabili
so temeljni
simbol tako zgodovine razvoja človeka kot tudi Jezusa - simbol notranje spremembe
iz deloma živalsko primitivne egoistične v človeško plemenito osebo dobrote.
Kljukasti križ datiran od 200 do 500 p.n.š. predkolumbijsko obdobje, Mehika
ima v sebi podobno sporočilo - kako spremeniti živalsko (simbol kačjih
glav na koncih) da pride do željene spremembe v človeku samem.
Podobno simboliko preseganja živalske komponente v sebi najdemo tudi
pri egipčanskem faraonu -Tutankamonu. Problem preseganja zadovoljiti le samo svojemu telesu je
ključen tudi dandanes. Egoizem ljudi, ki upravljajo z potenciali človeštva
ogroža celotno človeštvo.
Jezusa, ki ima položaj KRISTUSA želi z različnimi darili obdarovati 12
apostolov. Svečleniki so pridobili duhovni status apostoli, po blagoslovu in
maziljenju s strani Jezusa. Njihov naziv je SCS - torej so kot nepopisani listi,
idealni učenci Jezusa.
VRSTNI RED JEZUSOVIH APOSTOLOV
okrajšava svetega človeka - BOŽJE OVCE je SCS:
apostoli na Jesseusovi desnici : SIMON, THOMAS, BARTOLOMEVS, IACOBVS, ANDREA, PETRUS
apostoli na Jesseusovi levici: PAVLVS, IOHANVES, FELIPPEVS, MATTEVS, IACOALFEI, IVDASLACOBI
Mozaična upodobitev govori o darilih, ki jih imajo v rokah apostoli, ki jih prinašajo Jesseusu. Jesseus je Pantokratos in
svetloba verjetja - LUX UERA (oz. LVX VERA), ker edini ne prihaja iz tega sveta ampak se je v njem
naselil sveti Duh, ki ni zemeljskega izvora. Jesseus šest apostolov
na svoji desni strani uči
dejanske celovitosti SVETA. Za njih je resnični prerok in vodja. Jesseus
predstavlja najvišji - sedmi duhovni nivo. Vsi Apostoli so med seboj povezani z
tanko rdečo nitjo, kar ponazarja vsepovezanost in soodvisnost. Apostoli na
njegovi desnici gledajo Jesseusa, apostolom na desni
strani načeljuje "sv". Pavel in gledajo v svet. Vsi imajo v svojih rokah darila
visoke duhovnosti. Zadnji v vrsti na desni predstavnika božjega ustroja je sv. Simon, ki ima v rokah venec -
simbol blagoslavljanja in glorifikacije, na levici pa "sv". Juda, ki ima v rokah
knjigo - Biblijo, simbol izjemnega toda nesodobnega in suhoparnega teksta.
Menim, da to razkriva skrivnost njegove dejanske pripadnosti veri, saj je le
sledilec zapisane postave ter izročila (farizej), ne pa sledilec ki bi spoznanja Jesseusa dejansko
dejansko živel. Podobno ravna tudi prvi v vrsti (lažnih) apostolov
"sveti" Pavel/Savel, tudi on se vere uči iz knjig (v rokah ima svitke, kar
govori o tem, da je prebral najstarejše temeljne tekste iz katerih je bila
pisana Biblija kot ena knjiga). Njegova vera ni pristna, saj bi se moral učiti
predvsem preko neposredne komunikacije z Jesseusom in ne iz knjig, zato je
njegova pot jalova, v rokah kot prvi v vrsti namreč nima ključev od vrat, ki
vodijo k enosti sodelovanja presežnih resnic Edena na Nebu...
Menim da je sporočilo mozaičnega slikopisja - mladi Jesseus je vodja dveh vrst apostolov.
Resnično verujočih - tistih,
ki verjamejo v celovitost Sveta in mu tudi povsem pripadajo in so njegov ljubeč
del in tistih, ki so se zagledali v moči in vednosti božanskega in so postali
pripadniki zaradi duhovnih znanj, koristi... Ta znanja hočejo
razširiti med ljudmi le kot informacije, ne pa kot dejanski pripadniki božjega
ustroja. Ti drugi seveda vero seveda napačno
interpretirajo, saj to počnejo v skladu z lastnim omejenim delnim znanjem -
dejanskega bivanja v vsepovezanosti pa ne zmorejo. Imajo stik z znanji tako
starodavnimi (sv. Pavel) kot novimi, dejanskega stika (preko
svetega Duha ali neposredno) z Edenom na Nebu pa nimajo. Jesseus se od njih ograjuje s knjigo, saj je
kot oseba, ki pozna slast in dobrohotnost Edena na Nebu objema in skuša
združevati združuje vse EGO SUM (oz. EGO SVM). Kot edina prava luč/ svetloba
verjetja je tudi pravi intepret svete knjige -
Biblije. Zgodovinska sporočila o duhovnosti torej lahko pravilno interpretira le
tisti, ki ima v sebi izkustnos nebeške luči oz. ključnih zvezd, ne pa tisti, ki razlagajo ker so se o
duhovnosti učili. Ti slednji namreč ključno pomešajo, zato tudi apostoli, ki
sledijo "sv." Pavlu svoja darila začnejo s teksti (starodavnimi teksti, ki so
bili podlaga za pisanje Starozavezne Biblije) in končajo s teksti (Novozavezno
Biblijo). Ti v rokah nimajo najpomembnejšega - ključa od vrat do božjega kraljestva, saj v svojem srcu nimajo pristne
izkušnje luči/svetlobe Sveta...
Kot v zadnjem obdobju sam Jesseus, so bili
tudi njegovi apostoli na
njegovi desnici preganjani.
Preganjal, pobijal, mučil... jih je t.im. Savel, ki se kasneje
"spreobrnil" v Pavla. Savel je bil zagnani fanatičen pripadnik in vojak
duhovne oblasti takratnega Rima - "volk", ki se je naslajal nad tujo
nemočjo.
Razodetje apostola Janeza:
2.1 Angelu Cerkve v Efezu piši: ›To govori on, ki drži v svoji desnici sedem
zvezd in ki stopa med sedmimi zlatimi svečniki.
Vem za tvoja dela, za tvoj trud in za tvojo stanovitnost; vem tudi, da ne
moreš prenašati hudobnih. Preizkusil si tiste, ki sebe imenujejo
apostole, pa niso, in si v njih odkril lažnivce."
(Efez je grško mesto na maloazijski obali, glavno mesto rimske prokonzulske
province Azije, eden od najpomembnejših krajev delovanja "volka", ki je
spremenil dlako - Savla po "spreobrnjenju" proglašenega za apostola Pavla)...
Jeseussu je "Bog
oče" sporočil, da bo najverjetneje
premagan v svoji želji po združevanju in nenasilju, toda svečenik Boga je svojo
vlogo božjega poslanca odigral do konca. Ljudi je namreč s svojo vlogo skušal. Kljub temu, da je živel v nasilnih
časih, se je vedel kot da ni tako. Odločal se je za sestavljanje sveta v
celoto in nežnost, zato je bil deležen vse večjega posmehovanja. Takšen pa je
namreč Bog ali njegov poslanec - nagovarja le s pozitivnim. Številni so ga zato
označevali z:
bednik, tepec, neumnež.... Moč, oblast, materialne dobrine so v končnem namreč pomembnejše kot karkoli
drugega. Odločitev proti združevanju in proti nežnosti je bila tako odločitev
ljudi moči – tistih, ki so dejansko imeli vajeti moči v rokah. Bog je
namreč računal s tem, da bo prej ali slej prišlo do upora prevladujočega
pohlepa, egoizma in zlorabe moči starodavnih znanj, ki so bila dana ljudem (beri
tudi Prometejev ogenj, večni ogenj Vestalk). Uprli so se namreč božjim zahtevam,
zahtevam, ki se pokažejo kot moč, ko se storijo ključne napake. Danes se ta zaostritev
zopet ponavlja na nekoliko drugačni ravni. Bog je bil skrajno nezadovoljen z
takratnimi ljudmi: pohlep, krivičnost in brezobzirnost so postali sila, ki je
bila vse bolj samostojna. Bog se je zato odločil za preizkus človeškega rodu. Sili
negativizma se tako zoperstavi njegov sin – mag pozitivnega mišljenja,
zdravilec, povzdigovalec presežne ljubezni in glasnik sveta nežnosti - Jesseus. Človeški
rod, kot vemo preizkusa ni prestal, zato Bog Človeštvo pahne v dobo križa – dobo
osamljenosti in s tem posredno v okoliščine, ko številni postanejo(mo) žrtve
negativnih lastnosti drug drugega.
Jezusa Nazarečana, so izročili vam, vi pa ste ga po rokah nepostavnežev
pribili na križ in umorili (Apostolska dela ok. 150 nš. Avtor naj bi bil
Apostol Luka, napisal naj bi ga v zaporu v katerega ga je pahnil Savel) Apd 2.
Zmagoslaven pohod egoizma je v parih
tisočletjih pripeljal najbolj zrele družbe v obdobje popolnega nezavedanja
celote, v obdobje skrajnega neodgovornega cinizma in s tem primitivne grobosti.
Ena izmed
ključnih posledic je pomanjkanje komunikacije med ljudmi, saj nerazumevanje rodi
na tisoče problemov, ki ob razumevanju sočloveka sploh ne bi nastali.
Posledica vzpona barbarizma je duhovna
osamljenost in s tem vse bolj zaznaven problem - nesmiselnost življenja.
Jezus naj bi je ljudem govoril: »Če hoče kdo iti za
menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj« Lk 9,23. To
trditev je napisal le en sam evangelist morda ni točna. »Ko so šli ven, so naleteli na človeka iz
Cirene, ki mu je bilo ime Simon. Prisilili so ga, da je nesel njegov križ«. Mt 27,32, Mr 15,21-32; Lk 23,26-43; Jn
19,17-27. V to trditev lahko zaupamo da je zgodovinsko točna.
Simon je bil blagega srca in je svoja ravnanja takoj spremenil, ko mu je
oči odprl Jesseus. Tudi Jeseus je bil blagega srca in ravno takšni so bili
predvsem po teh dogodkih najbolj preganjani in ravno
njim oblastniki duhovnosti nalagajo najtežje križe tudi dandanes. Simon je še
dandanes bi lahko simbol tistih, ki so čista bitja in naivno verjamejo v
ponujene "bombončke" tistih, ki so si z agresivnostjo prisvojili trenutno
duhovno oblast v t.im. vicah v katerih živimo. "Simoni" se lažnim slavilcem
ljubezni, darovanja (erosa in agape) izdajo kot iskrena bitja idealov, tako
krutim večinoma kar sami padejo v naročje, le ti jih zlahka spoznajo, označijo
in mučijo (simbolno naložijo jim križ oziroma jih kar "križajo", to izvedejo na
različne načine - simbolno je zato prestreljen s puščicami). Oblastnikom
duhovnega področja čista in nežna, naivna bitja rušijo njihov status, krnijo
fiksno idejo, da jim pripada "zlato" Edena (glej rajsko jabolko) zato jih
mučijo in odstranijo.
Novi rimski oblastniki so se
zaradi delovanja vrhovnega svečenika Judeje zelo bali preizkušnje, saj so
vedeli da jih Jezus in morda sam Bog preizkuša. Vseeno pa v svoji
lakomnosti in nevednosti niso mogli ravnati
drugače. Jesseus jim je dal svojo »glavo na tnalo", le zamahniti so morali s sekiro
in prevzeti njegov prestol«. S tem pa so se zopet polaščali nečesa
kar jim ni pripadalo - zopet so skušali skruniti "rajsko jabolko". Kasnejši dogodki so dali vedeti da so
se v
zmagoslavju ušteli. Po dejanski smrti Jesseusa (okrog teden dni po križanju
kot kaže Jesseus umre zaradi hudih vnetij prizadejanih ran) njegovi tutorji polovijo še
večino njegovih pristnejših apostolov, kmalu zatem uničijo nepravoverna (?) svetišča in
zabrisujejo vse možne sledi povezanih z njim - tako tudi njegove matere ter podobnih vestalskih svečenic. Toda na
duhovnem nivoju so hitro izgubljali. Povsem se je namreč zrušilo energetsko
središče takratne Judeje, kot domine so padala tudi ostale t.im. evharistije
duhovnih središč v številnih delih rimskega imperija. Tutorji so se dogovorili, da
bodo kolikor se le da potvorili Jesseusovo učenje in za to dejanje zadolžili
Savla, enega od najbolj ognjevitih iztrebljevalcev najbližjih zaveznikov
Jesseusa.
Izmislili so si prikazovanja v Damasku in povzdignili Savla v apostola ter ga
preimenovali v svetega Pavla. Toda tako nastala religija je bila dokajšnja
potvorba Jesseusa naukov in skrpucalo. Laži pa so bile dobrodošle za novo dobo
– dobo laži - DOBO KRIŽA. Šele ob koncu dobe križa bodo kot kaže: krivični
ponižani in pravični povišani.
Križ je simbol posameznika, ki mora sam skrbeti za
svoj duhovni razvoj, pa še to naj bi delal predvsem ko je v to prisiljen. Je
predvsem nekomunikativen,
samozadosten. Toda v dobi Križa ljudje postajamo vse bolj samostojni, vse bolj
se tudi dejansko upiramo na lastna spoznanja in hotenja in jih mnogo bolje
poznamo kot so jih naši predniki. Kljub lažem je bila zato doba križa na nek
način velika in pomembna doba – doba samospoznavanja in spoznavanja lastne
omejenosti in omejenosti soljudi.
Je to sodobna podoba vzgojitelja Jezusa?
OBDOBJE VESTALK IN BOŽJIH JAGNJET
Tako kot Maryam t.im. Marija kot Jeseus t.im. Jezus sta bila del
obdobja Vestalk ter ERES - Božjih Jagnjet, obdobja , ki se je razvil iz reda
Isis. Doba njihovega reda, ki je nastal ok. 800 p.n.š. je do zloma z
Jezusovim preganjanjem užival javno odobravanje. Z javnim križanjem,
zasmehovanjem in poskusom uboja Jezusa pred očmi javnosti je red ERES -
Božjih Jagnjet dobil ključni udarec, red Vestalk, je bil javno prepovedan šele v
4. st. n.š. Zakaj so Liktorji, kot vrhovni določevalci pravil družbenega dogovora,
dolga stoletja dopuščali delovanje Vestalk in Božjih Jagnet? Zato ker so nudili
izjemno dobrino - stik s celovitostjo Sveta s t.im. telesom Sveta, s tem pa tudi
možnost obvladovanja oz. sodelovanja pri reinkarnacijskih procesih, torej
možnost nesmrtnosti. Razglašali so pomen dopolnjujoče povezanosti. V obdobju
pred letom 0 pa so bili pomembni kot branik pred pritiskom očitanj krivde, ki so
bili v takratnih časih zelo prisotni. Na drugi strani so bili Božja Jagneta zelo
občutljivi in za resnico odprti odrešenjski modreci. Tako so preko
dovoljenega komunicirali z energijami t.im. Poseidona oz. starozaveznega Boga.
Razpeti so bili med sodobnimi Kaini in Starozaveznim Bogom Očetom (Poseidonom). Ker
je bil tako kot mati Marija Jezus zaveznik modrosti in s tem tudi skrivnostnega
Lazarja si je
zaradi zavezništva z Lazarjem nakopal smrtno obsodbo.
Javna usmrtitev Odrešenika preko križanja se je sfižila, saj je red "Lazaristov"
in Vestalk... uspel Jezusa zadržati pri življenju. Toda to je trajalo le par
dni. Zaradi gnojnih vnetij je Jezus (najverjetneje) umrl dober teden dni po križanju. Zaradi
posmrtnih prikazovanj in morečih spoznanj da se je Nebo dokončno zaprlo je Jezus
bil prepoznan kot dejanski Božji Sin. Cerkev je uspela prenesti problem
spora, ki je Jezusa pahnil v smrt, obdržati do današnjih dni. Fašistoidni
Liktorji
so trdili, da se je Jezus daroval na
križu in odrešil Človeštvo njegovih grehov. Z ponavljanjem te krepke laži, se
tako njegovo delo, ki hudobnim posameznikom olajšuje delovanje, v sprevrženi
obliki, nadaljuje še dandanes. Posledica poskusa javne usmrtitve svetega
človeka so bili razpadi številnih energetskih dreves - ugašanje svetega
Ognja - dandanašnjih Evharistij v številnih posvečenih krajih... Na križanje
Jezusa, ki je bil izenačen in kasneje spoznan za manj vrednega kot naj bi bil "razbojnik"
Baraba (hebr. BAR ABBA pomeni sin očeta). Toda kdo je bil Bar Abba? Če je bil
sin Lazarja je izbira Judov logična. Izbrali so raje tradicijo, kot novega
preroka, ki je Biblijo stare zaveze nadgrajeval s svojimi videnji. Pilat
si je s spletko lahko umil roke in prekletstvo križanja nedolžnih(ega)je
tako lahko padlo na tiste, ki so izbirali koga naj se osvobodi. Križanje je bila
v vsakem primeru sramota in posledica temeljnega spora nepodrejanja Božjega Sina
dejanskemu predstavniku Boga na Zemlji - takratnemu rimskemu predstojniku
svečeniškega kolegija pontifex maximus Gaju Juliusu
Cezarju. Cezar je vodilno svečeniško vlogo dobil leta 63 p.n.š. torej v letu ko
je bila osvojena Judeja.
V prvih cerkvah, pa
tudi v Evfraziani sami, ne najdemo
upodobitev križanja, ampak nasprotno - upodobitve velikega Sina, ko je bil na
višku svojega delovanja in je ljudi združeval s Svetom. Danes je krvoločni
simbol križanja povsem preinterpretiran, kot simbol vstajenja, kot, da ne vstane
prav vsaka duša. Prvi javnosti znani evangeliji so nastali po letu 70, ko so
Rimljani uspeli povsem uničiti upor Zelotov v zadnjem kraju upora - Jeruzalemu.
Vedeti je treba da so bili rimski poveljniki in vladarji zelo pretkani. V
nasprotnikove vrste so infiltrirali svoje ljudi, podkupovali pripadnike
nasprotnikov... Sintagmo, ki zavaja: "Prah si in v prah se povrneš" moramo
prevesti v: "Energija si in v energijo se povrneš." Problem pri vstalih dušah je v sojenju.
Ker se običajni ljudje zaradi pretirane grobosti tu običajno ne izkažejo, so Liktorji
/ Seti v javnosti začeli širiti trditev, da vstajenja duše po smrti enostavno
ni. Jezusa je Bog v sodbi seveda povzdignil, ni pa povzdignil lažnih apostolov
npr. "Sv." Pavla - povzdignili so ga rimski vladarji. Dandanes je ta lažni
Apostol proglašan za najpomembnejšega, njegova stališča so najbolj ohranjena,
prevajana, razlagana, poudarjana ipd. Rimljani so sicer zabeležili vojaško
zmago, duhovna pa se jim je kar naprej izmikala. Po uničenju vrhovnega
svečeništva so začeli preurejati salomonov tempelj in druga svetišča, vedeli so
da se bodo verni Judje uprli. Toda to ni bilo dovolj močno so tudi povečali
davke, večino vojske pa umaknili. In pričela se je vojna z Zeloti, ki so
jo zaradi svoje strahovite številčne premoči in premoči zaledja seveda dobili. S
tem pa so dobili "dovoljenje" da so pobili praktično vse svečenike. Vojne za
duhovno prevlado pa niso uspeli izbojevati. To ni uspelo niti njihovim
naslednikom - Hitlerjevim Thula fašistom, niti Stalinu.
Človeštvo je s svojimi dandanašnjimi duhovnimi vodniki, kot jih pač ima, v zagati. Na eni strani
odmikanje duhovnosti, svet ljudi postaja vse bolj komformističen, na drugi
strani pa je posledica vse večje površnosti bivanja - vse večji odmik od
homeostaze dopolnujočosti Sveta kot celote. Torej tudi vse večje odmikanje od
prihodnosti. Potuhnjeno: izničevanje zdrave spolnosti, širjenje strahu,
izumljanje novih in novih načinov vzpostavljanja odvisnosti na eni strani in
mižanje pred strašnimi vojnami, norčevanje iz ključnih človekovih pravic s
strani elit, krutemu ravnanju z živalmi, ki jim v najbolj tehnološko razvitih
državah odrekajo pravice do normalnega življenja in jih uporabljajo le kot
orodje za večanje dobička, brezkompromisno uvajanje gensko spremenjenih živil... Da
izničevanje zdrave spolnosti sili ljudi, ki temu nasedejo v sprevrženo spolnost -
torej tudi v pedofilijo, norčevanje iz ključnih pravic - v obup, kruta ravnanja
v vojnah in z živalmi nasploh proizvajajo "oblake" žalosti, ki visijo nad
nami...
Zaradi uničevanje duhovnosti kot presežne ljubezni, je Bog
potem ko človeštvo ni prestalo testa imenovanega Jesseus obsodil na
dobo ugotavljanja lastne omejenosti - dobo KRIŽA. V dobi Križa mora vsak sam skrbeti za svojo duhovnost in
neposredno dokazati, da je vreden nadaljnjih življenj.
Pristna duhovna
učenja so zaradi tega, ker svetu še vedno na številnih ključnih področjih
vladajo
Liktorji,
praviloma še vedno nezaželena. Ključna duhovna vedenja so bila za javnost
sistematično umaknjena oziroma odstranjena. "Naključja" pa so hotela, da se odkrivajo,
tudi nam običajnim ljudem, ki nimamo dostopa do skrivnih setovskih ipd
naukov. Ognju in uničenju je ušel
Judov evangelij,
zelotski apokrifni (prepovedani) teksti Nag Hammadi, kot je npr. Janezov
evangelij, Kumranski rokopisi..., za
pomemben pristen vir pričevanj o dogajanjih pred 2.000 leti pa se je izkazala tudi t.im. Eufraziana.
Tako se menja pogled na družino zadnjega dovoljenega odrešenika ERES. Jezus
nikakor ni bil navaden kmet, stanovanje ni bil hlev kakor se to prikazuje z jaslicami, Marija - Maryam nikakor
ni bila breizmna ženska, ki v življenju ni naredila nič, razen rodila Jezusa.
Nasprotno mati Marija je
bila zelo pomembna svečenica - Vesta. Jezus ni bil tesar, ampak
svečenik, ki se je priučil tudi nekaterih spretnosti kot je tesarstvo. Bil je
predvsem oblikovalec "tesar" duš. Jezus - Jesseus ni odrešil človeštva s svojo smrtjo, ampak ga je skušal odrešiti med
svojim delovanjem. Po smrti se je nekaterim prikazoval le še kot delilec
"kruha", nič več pa ni delil "Sveto kri", nič več ni povezoval v Sveti Gral.
Jezus ni bil edini sin Boga očeta, ampak je bilo tako pred njim
kot po njem veliko takšnih izjemnih ljudi. "Apostol" Pavel - visoki
Herodov duhovnik se ni
spremenil na poti v Damask, ampak je bil le volk, ki je zamenjal kožo in se
preoblekel v jagnje. Kesanje za pobijanje
Jezusovih apostolov je bilo le mimikrija, ki mu je odpirala vrata do svojih tarč ipd. Sporočila "apostol" Pavla so zaradi
njegove "priljubljenosti" s strani oblasti javno znana, niso pa znana sporočila
dejanskih apostolov, še manj pa dejanska Jezusova učenja.
Zaradi uničevanja in prikrivanja
sporočil Jezusa in Marije skozi čas stoletij so sporočila apostola Pavla postala vplivnejša od sporočil Jezusa in Marije,
ki so vse bolj marganilizirana in uspešno odstranjena.
Na sliki je angel z novim simbolom Zemlje. Zemlja se huduje in
zahteva dobo KRIŽA. Nad glavo pa ima simbol Poseidona - okrog obrnjeno
školjko, kar simbolizira da je blagoslovljen. Tako obrnjena školjka je tudi nad Marijo.
Jezus (Jesseus), je bil
nadomestek Osirisa (O Sirius), človeka, ki je zmogel komunikacijo
na najvišji ravni z energijami v smeri Siriusa. Z Osirisom ga povezuje predvsem njegovo darovanje pri zadnji večerji, ko svojim
izbranim apostolom, zavedajoč se skorajšnjega uničenja, daruje svojo duhovno
zapuščino, večji del duhovne aure in jih
s tem napoji ter jim daruje "svoje telo". To je bilo zadnje javno dejanje
t.im. neposredne duhovne oskrbe, par dni zatem je bil zasramovan s strani
najvišjih svečenikov Judeje, torej s strani tistih, ki bi ga morali kot svojega
vrhovnega preroka ščititi, nato je bil prepoznavan kot diletant v najsvetejših
prostorih okupatorske rimske oblasti, nato zasmehovan, maltretiran in nato javno
pokazan in križan. Križan je bil še z dvema "grešnikoma", to pa je že nova
poved. Zaveznikom vrhovni framaconski svečenik Herod dovoli, da javno
osramočenega rešijo
smrti na križu, zato da bi v smrtni agoniji preroka, ki je dejansko nadaljeval
tradicijo dotedanjih verovanj, posredno ali neposredno zvedel še za kakšno
skrivnost. Ravnal pa je tudi taktično saj je s tem upošteval prošnjo podrejenega
svečenika Kaife. Ravnal je torej podobno kot Ptolomejci - upravniki Egipta, ki
so duhovno prevlado uveljavljali postopoma kar preko večih generacij... Zaradi zagnojitve ran
Jezus (Jesseus) kmalu po križanju fizično umre. Jesseus se je po
smrti prikazoval kot duhovna entiteta. Visoke duhovnosti, ki jo je nadaljeval
sledilec poti Ebionit Jezus ni bilo mogoče kar tako uničiti. Bila je namreč
nadgradnja t.im. Horusovega učenja. Iz Jezusa naredijo legendo šele dogodki po
njegovi smrti - prikazovanja, več in manj tragične usode številnih, ki so ga
mučili... S tem se je začel boj za obvladovanje duhovnih entitet Jezusa. Boj je
bil tudi na tem področju zelo hud in posledično za pravoverne krščane krvav.
Rimsko setovska oblast se je namreč izživljala podobno kot nad Jezusom nad vsemi
pristnimi sledilci njegovega nauka. Masovna križanja, metanje pravovernih v
arene med lačne leve... je bil del vsakdanjika "kruha" za javnost. Številna
svetišča rimskega cesarstva so bila že takrat geografsko pa tudi duhovno
povezana z centrom sveta - Rimom. da pa bi setovsko duhovno telo res zaživelo so
morali rušiti najsvetejše -svetišča t.im. poganov kot je npr. Salamonov
tempelj...
FENIKS
Boj za duhovno entiteto t.im. evharistijo traja še
dandanes.
Z evharistijo je povezana tudi v poved o gorečem ptiču - Feniksu, phenicieus
(lat.), kar se danes
"strokovno" prevaja s škrlatna barva. Phenicieus
pomeni goreči ptič, škrlatna barva pa je le posledica gorenja in je tako
prevod tudi glede tega zavajajoč. Feniks predstavlja duhovno in ne fizično entiteto.
Zgodovinar Tacius za časa vladavine Pavla Fabiusa (34 n.št.) opisuje delovanje ptiča
Feniksa, da takoj po rojstvu splete svoje gnezdo (beri duhovni tempelj,
podobno danes budistični menihi delajo mandale) in s tem
dozori, nato gre v duhovno srce takratne civilizacije - sončni tempelj Heliopolis,
kot so v 4. st p.n.š. imenovali Baalbek, torej mesto boga Balla in
ga duhovno prenovi (Baalbek leži na
severu libanonske doline Beka na nadmorski višini 1.170 m).
Pri njegovem prihodu ga spremljajo mnogotere "ptice" (beri dobri duhovi), ki jih
pritegne nezemska lepota Feliksa. Feliks prinaša
odrešenje, srečo, mir, za vse, ki ga sprejmejo in prepoznajo. Ko doseže
zrelost, postane njegovo svetišče - duhovni zbor - pogrebna grmada. Smrt -
gorenje Feniksa traja tri dni. Feniks je imel nalogo luči, ki naj ljudem v
dobi teme ohranja vero v presežno lepoto in možnost prenosa Nebeškega Edena
(Raja) na Zemljo. Feniksa lahko povežemo s simbolom Jesseusovega
vstajenja - iz groba je vstal tretji dan. V grobu pa so njegovo ranjeno telo
oskrbovali z Miro, v katero so ga zavili. Ranocelna in zelo zdravilna Mira je
kasnejši simbol enega izmed "materialov", točneje dišav iz katerega si Feniks spleta gnezdo... V
določenem trenutku zapoje božansko, zastrašujočo pesem (zakaj zastrašujočo - iz
pesmi je razvidno žalostno stanje otrok oblikovanih po podobi Boga, padlih
angelov - ljudi), se obrne proti duhovnemu
očetu in se žrtvuje skupaj z duhovnim templjem. Torej se vrne k izvoru, zato
duhovni tempelj (Mandala) propade. Čez daljše obdobje ok. 500 leto zopet pride
in se pojavi kot presenečenje, je kot da bi vstal iz pepela ter prenovi ciklus, ki traja nekako
500 let. Podobno naj bi se Budda reinkarniral na vsakih 500 (?) let. Vietnamci
poznajo podobnega ptiča Phuong oz. Hoang, Kitajski se imenuje Fung.
Kralj Fenicije Agenor je bil utelešeni Feniks (Oziris, Jesseus?).
Jesseus - božje seme je bil za
časa Pilata vključevan v logiko sle po moči. V imenu pridobivanja moči je bilo
dopustno kakršnokoli dejanje, tudi kršitev zakonov... Na duhovnem področju to
pomeni da so hlepeli za "rajskim sadežem" spoznanja dobrega in slabega na Ramzesovski način - s
silo, samopašno... Boj Mojzesa z Ramzesom ni izučil nikogar, vladavino Setha je
le odložil. Človek je pri pridobivanju, kot pri uporabi "rajskega
jabolka", ki je drugo ime za Sveti gral, primitiven, v svojih sodbah
pa krivičen. Jesseusova
naloga je bila premagovanje medsebojnih sporov z nenasiljnim iskanjem rešitev v
skupno dobro. Iskal je resnično in ne umišljeno podobo Boga in možnosti bivanja
v njem. Sla
po moči, pa je mamljivejša. Samopašneži so se polaščali duhovnega ognja. tisti, ki jim je to
deloma uspelo so
zavladali nad drugimi. Danes jih imenujemo Iluminati. Iluminati so osrednje
jedro nasprotnikov delovanja Jezusa.
Dandanašnji čas zahteva vernost v vrednote kot.
je npr. spoštljiv odnos do stvarstva, žlahtenje v sobivanju... in to je izziv
pred katerim smo prav vsi t.im. ateisti, teisti, RIMO – KATOLIŠKA cerkev,
krščani, muslimani, budisti... To so bila tudi sporočila
Jezusa, ki pa seveda ni bil katoličan, bistveno bliže je bil prvobitnim krščanom,
saj je ločil med starozaveznim osebnim bogom in Bogom stvarstva in spoštoval
je tako prvega kot drugega...
Bog je ljubezen - presežna ljubezen, medsebojna
pomoč - najdimo jo!
© by
Vladislav Stres
RESNIČNA PODOBA MARIJE
- MARYAM
UKINITEV VESTALK
SKRIVNOST KAINA IN ABELA,
LAZAR
KAZALO