RESNICNA PODOBA JEZUSA

Obnovljeno 30.11.2008
 

GOVORICA FRESK V NAJBOLJE OHRANJENI STAROKRŠČANSKI CERKVI
- EUFRAZIJANA, POREČ, Hrvaška

 

ZGODBA O JEZUSU - Jesseusu
rojen med letom 6 pr.n.št. in 1 pr.n.št.


SVETO IME JEZUSA   KDO JE IMEL OBLAST V JUDEJI   JEZUS NI BIL  TORINSKI PRT IN TEMPLARJI  
BOJ MED RAZLAGALCI IZVORNEGA KRŠČANSTVA  VESTALKE IN BOŽJA JAGNJETA


Boga pojmujem povsem drugače kot ga razlagajo sodobni teologi. Menim, da je  moje pojmovanje Boga zelo podobno, kot so ga imeli ljudje za časa predgrških civilizacij npr. Sumerije. 

Menim, da so pomembnejši del Boga, energije središča naše galaksije. V središču galaksije  Rimska cesta niso le izjemno velike zvezde in t im. Črne luknje, ampak je tam splet energij izjemnih modrosti.  Tudi naša vesoljska ladja -  Zemlja je poseben planet. Na Zemlji so osnovni štirje "elementi" (zrak, voda, zemlja, ogenj) enakomerno porazdeljeni. Ta uravnoteženost prisotnosti osnovnih "elementov" je velika redkost in omogoča izjemno prilagodljivost, duhovno inovativnost porajanja modrosti. Življenje organizmov na Zemlji in predvsem Človek je tako eden izmed pomembnejših projektov modrosti  centra naše galaksije... Zvezda Sirius, ki je del Orionove meglice, je bila še v preteklih civilizacijah zelo spoštovana nebesna orientacija potovanja duš, kaže smer proti središču modrosti.

"Bog"  - božanska modrost centra galaksije - je bil dolgo časa zadovoljen s svojim projektom na Zemlji. Tako lahko beremo v  1. knjigi Pentatevha  - Peteroknjižja: 1 Mz 31: »Bog je videl vse kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro. In bil je večer in bilo je jutro šesti dan«. Takrat je bil ustvarjen tudi Človek in Raj v katerem je živel.

Ljudje smo torej živeli v dinamični homeostazi – v medsebojnem dopolnjevanju in sodelovanju tako z naravo kot med seboj. Ta homeostaza pa se s časoma  začne trgati na več koncih in ljudje pričnejo padati v vse hujše probleme. Spor z Bogoma pa se dodatno zaostri z  ignoriranjem, poniževanjem in  uničenjem povezovalca sveta - Jesseusa. 

 

Jezus kot fantek morda starosti ok. 3 let,  ima levo roko položeno na Biblijo z desnico pa daje znamenje zmage. Položaj nog govori da je ravno sprehodil in da se njegov vzpon šele začenja Marija in mladi Jezus sta je bila  takrat deležna blagoslova Sv. Duha.

Pripoved mozaika je: "Bil sem napovedan v sveti knjigi stare zaveze, zmagal bom".
 

 
Jezus starosti ok. 9 let. Glede na to da je postal Pantokratos - vrhovni učitelj - že v ranih letih, je bil učitelj več kot 20 let.

V roki drži  sveto pismo z besedilom: EGO SVM, LVX VERA ALI PREVEDENO (fonološko)
JAZ SEM SVET IN SVETLOBA VERJETJA. S tem govori da je povezovalec vsega t.j. Sveta v celoto.

Podobno, malce starejši je prikazan v malce novejši baziliki iz konca 5. stoletja - San Vitale v Ravenni, Italija.


Pod Jezusom je simbol KRISTUSA. Podobno razporeditev simbolov je uporabil Michelangelo v Sikstinski kapeli. Oglejte si odnos med stropno upodobitvijo Ionasa in Kristusa v zadnji sodbi. Ionas je upodobljen med vstajanjem (predvsem zaradi ogroženosti vstaja iz sna in samoljubja) iz napol ležečega položaja, pod njim pa je podoba Kristusa v katerega se zaradi vstajanja - prebujanja - spreminja.


 

 

 
Freske Jezusa - Jesseusa v Sikstinski kapeli v Vatikanu

 

Kristus je v Evfrazijevi baziliki upodobljen kot ovca.


Ovca seveda ni nebogljeno jagnje, kot je dandanes razlagano. Ovca kot simbol predstavljala: nežnost, čistost in pokornost PASTIRJU ENOSTI - BOGU OČETU. Zanimivo je da ima tudi ime prvega Atlantidskega kralja Evmel (nežni) podoben simbolen pomen. Svet se na dolgi rok namreč ne združuje z grobostjo, ampak s spoznanjem njegove ENOSTI.



Ovca je med imeni dveh žena, verjetno sta ti dve ženski predhodnici Maryām in sta kot ostareli svečenici  pomagali pri vzgoji Jezusa. Pred imeni je napis SCA, kar pomeni nevesta. Bili sta namreč nevesti božanski energiji sv. Duha. Spodaj lahko vidimo"okras" - strukturo dvojne vijačnice  t.j. genoma. Jezus je tako simboliziral tudi fizično čistega Človeka.   Sliko genoma lahko vidimo tudi drugje npr. v vili Torlonia je v Rimu. V njej sta stanovala tako  kardinala Tolomeo Galli Como in Ludovico Ludovisi, ki jo je prenovil 1622, kot kasneje v uradni rezidenci 1925- 43 Benito Mussolini.  Skrivnosti genoma so kot kaže poznali že pred tisočletji kot tudi posvečeni v tem stoletju.

Vila Torlonia, Rim, Italija

Okrog ovce je 6 osemkrakih zvezd, glava ovce pa je obdana z zlatim diskom v katerem je znak enakokrakega križa. Enakokraki križ je nagnjen, kar govori o tem, da se  vrti.  Jezus namreč spreminja sedmi nivo - energijo 7. netelesne čakre (sahashara), oz. sedmi energetski nivo človeka, duhovni nivo, ki je povezan s Svetom kot celoto.  
 

San Vitale, 5. st, Ravenna, Italija
 

Na mozaiku glavnega oltarja, kot tudi na nekaterih ključnih  stebrih v cerkvi bazilike San Vitale lahko vidimo  šesterokrako zvezdo, ki priča o tem, da je Jezus imel neposreden dostop do "Boga" višav in preko njega do dejanskega Boga - Sveta kot celote. Ta zvezda je tudi simbol Rajskega jabolka, do  katerega pa ima dostop le božje jagnje (I AGNI).
 

Tu vidimo Jezusa kot ovco, ki jo na poti zaustavi križ, in res  doba križa je pred 2.000 leti nadomestila dobo  prerokov - čistih izjemnih ljudi, ki so obdržali stik s Svetom kot celoto. To pa se lahko doseže le z nežnostjo. Z odkritim uničevanjem Jezusa je bila doba nežnosti in s tem najvišje duhovnosti s strani oblasti dokončno prepovedana. S tem pa se je prekinjal pristni stik s Svetom in preko tega tudi poznavanje božjega ustroja Sveta .
 



Na relijefu se prerok zagleda v križ kot kreator nove dobe. Čez križ se je ERES - božje jagnje spotaknil, toda z vrtenjem kroga (s svojim oznanjevanjem) ga v ponovno postavlja.

Poglejmo  kdo je bil senca Jesseusa.

Sveto besedilo njegovega oznanjevanja: EGO SVM, LVX VERA oz. prevedeno
JAZ SEM SVET IN SVETLOBA VERJETJA vsebuje besedo svetloba LVX. Torej je bil nosilec svete luči.  Luč pa lahko nosi še marsikdo drug. Iz besede LVX izvira srednjeveška skovanka Lucifer oz.  Lucis Inferno (podzemlje) Luci Pharos (železo - v globini zemlje naj bi sila t.im. Hefajsta delala železo). Lucifer tako ni LUX Jesseusa, saj je bila luč Jesseusa nebeška in jo zato prevajam s svetloba. Kot da bi bili NEBESNA in ZEMELJSKA luč v sporu - podobno kot sta še vedno v sporu K AIN  in A BEL?

Doba enosti je s padcem Jesseusa zamenjala doba KRIŽA - dobo sočutnosti je torej nadomestila doba posameznikov, ki se vsak zase borijo za  svojo duhovno usodo, saj ni več prerok, ki bi na zemlji skrbel za božansko duhovnost Oriona. Nasprotniki so seveda mislili povsem drugače. Da pa je do ključne poglobitve procesa razpadanja duhovne enosti  dejansko prišlo govori stanje duhovnosti danes. Le ta se več in manj gradi le na ravni posameznikov. 


Jesseus star ok. 24 let

Čudovit obraz mladeniča, ki je bil vir smisla - pretvarjal je vodo brez duhovnih dimenzij v "vino"  in s smislom nasitil številne. Jezus je bil izjemno veren, razpolagal je s številnimi znanji, zato je bil izjemen iniciator. Svečenike, ki so prejeli blagoslove njegove matere oz. svečenic Ebionitov (sledilcev poti)... je blagoslovil z vrhunsko energijo Svetega Duha in vednosti ter jih tako povzdignil v apostole Boga. S svojimi učenci se je velikokrat zadrževal v vrtu starih oljk Gethsemani (grško Γεθσημανι) pod Olčno goro. Fonološko Gethsemani  pomeni vrt miru in uživanja duhovnih sadov. Tam je Jezus učence seznanjal z dobrinami Raja (Edena) tako na teoretski kot praktični ravni. Ritual uživanja božje mane se dandanes imenuje evharistia (grško: ευχαριστία). Dejanske evharistije je v današnjih rimo katoliških cerkvah zelo malo, še posebej če pogledamo kaj sploh uživajo - demonično ali božjo. Drug pomemben način delovanja Jesseusa je bil agape - darovanja sebe. Ljudje posvečeni v agape (grško αγάπη) so živeli v medsebojni ljubezni (agape se napačno prevaja z ljubezen, bližje je pojem darovanje sebe, starogrška oznaka za ljubezen je eros). Del uvajanja v agape je spoznavanja simbola ribe. Pri srečanju so verniki drug drugemu narisali lok. Dva loka prekrižana v predelu repa sta predstavljala ribo ali IHTIS. Riba je simbolizirala obilje "vina" prane in odprtost za pristno komunikacjo. Voda oz. "vino" povezuje različne osebe v skupen DOM. Z učenjem agape je Jezus omogočil da so njegovi učenci znova spoznavali medenost Raja. Tako so se dajali drug za drugega.


Jezusova aura je polna prihajajočih se energij, roki je položil v glavi dveh svečenikov in ju tako duhovno vzdignil na še višji duhovni nivo. Roki je Jezus položil skozi venca, ki ga imata na glavi, "venca" - sposobnost doživljanja sveta kot celote - pa jima je, kot smo videli v postopku, ki je prikazan v levem oboku,  dala Maryām.  Tudi tu vidimo da omet nad mozaikom ni v celoti  odstranjen.

Spodaj, na tleh tega -  desnega - oboka je simbol energij, ki so v iniciijskem potopku prišle v svečenika.

JEZUS JE BIL:

 

JEZUS - KAKO JE BIL  BLAGOSLAVLJAN IN PRIKLICEVAN


TI, ki si HRBTENICA  SVETA

umiriš angele, ki so nad nami

TI, ki odjemlješ grehe Sveta

saj spreminjaš v prah neumnosti

in mu odpiraš vrata novih možnosti

bodi tu moj gost in SMISEL

Hvala za izvire, ki si mi jih pokazal

- izvire žive vode

zato sedaj vem kaj je duhovna hrana

da jo v sebi skriva prenekatera studenčnica, gore, drevesa, ljudje

Hvala ti za ta dar, da smo vsi ljudje družina

da je ves svet družina

Pokazal si mi smisel čistosti

sedaj vem, da moram slediti sebi - tistemu najlepšemu v sebi.

Hvala TI ker lahko s tabo stopam po stopnicah HRBTENICE SVETA in odkrivam nesluteno modrost in povezanost SVETA

 

6. st. Bazilika sv. Vitale, Ravenna

 

Upodobitve Jesseeusa - Jezusa v prvih stoletjih novega štetja so bile med seboj zelo podobne, saj so ga prikazovale v njegovi  dejanski podobi, iz stoletja v stoletje pa se njegova podoba vse bolj maliči, tudi ta iz Ravenne je že deloma na poti maličenja, saj nima več kodrov, ni več nasmejan... Da ravno vera v in veselje do življenja sta bila kot govorijo mozaiki iz Evfraziane osnovni način komuniciranja Jesseusa z ljudmi.

 

 

ZAKAJ JE BIL JEZUS OSOVRAŽEN?

 

Ker je bil povezovalec Sveta je bil naklonjen tudi Starozaveznemu bogu - za vodje preveč naklonjen je bil tudi njegovim dedičem Arkhontom. Ravno zato ga je energija t.im. Poseidona razglasila za svojega sina. Poleg Evfrazijeve bazilike je muzej kjer hranijo tudi ostanke prvotne cerkve iz 2. st. n.š., oglejmo si ostanek vhoda v nekdanji grob v katerem je bil duh Jesseusa - Jezusa.  

Ostanek okrasja cerkve sv. Mavra iz 2 st. n.š.

 

Oblika morske školke pokrovače in delfina so simboli starozaveznega boga. Oblika morske školke pokrovače je še dandanes oblika večine starejših krstilnic.

 

 

Nad vhodnimi vrati muzeja je zanimiv grb z iznakaženo podobo Starozaveznega boga.

 

Sveto ime Jesseusa je bilo tudi JHS IHS - riba in izpeljanke kot npr. Ichtus ipd. Toda ker se je znal distancirati od prane tega sveta - torej tudi od Poseidonovih energij, je znal "hoditi po vodi". Toda v tej hoji je bil ni pristajal na zahteve po iztrebljenju vseh Arkhontov. Zato je bil vse bolj odkrito osovražen, tako zelo da so tudi dandanes njegova izvirna sporočila in podoba kvalitetno iznakažena.
 


KDO JE IMEL DEJANSKO OBLAST ALI SE JE OKUPACIJSKA RIMSKA OBLAST BALA  TRADICIONALNE KULTURE V JUDEJI?
 

Jezus je deloval na področju nekdanje Akkadske države v  t.im. Judeji oz Galileji. Prebivalci tega področja so bili izjemno verni. njihova vera je bila ortodoksna. Izjemno so cenili sporočila Stare zaveze. Duhovnike, ki so bili premalo oz. napačno verni so ljudje označevali s  Saduceji(grško: Saddoukaioi, hebrejsko Sadhuqi). Jezus je vedel in razširjal dejstvo da so številni takratni menihi le hlepeli po svetem oz. duhovnem ognju, ne da bi bili sposobni postati "božje jagnje", zato jim je bila dejanska visoka duhovnost nedosegljiva. Saduceji so se hitro zadovoljili z duhovnim, samo da je "gorelo", tako so pristali na Setovsko - rimsko logiko iskanja moči in ne svoje dopolnitve...  Maziljenje in posvečevanje s strani judejskega kralja Heroda in drugih rimskih svečenikov je bilo za tovrstne menihe dovolj, da so stopali v zavezništvo z Rimom. Nekatere duhovnike je Jezus označeval s Farizeji (grško: pharisaios). To so bili  duhovniki, ki so namesto da bi duhovnost živeli, o njej razpravljali in zgolj govorili. Tudi dandanes je večina duhovnosti želnjih na teh dveh duhovno šibkih nivojih. S strani Rima podpirana duhovščina takratne Judeje Saduceji in Farizeji tako niso bili sposobni reševanja zahtevnejših problemov duhovnega področja npr. problem načrtnega podrejanja vere in vrednot ter običajev s strani okupacijske oblasti. Tako je v zvezi z Jezusovim delovanjem odpovedal tudi svet modrecev takratne Judeje oz. soočenje resnic na t.im. sunedrionu (grško: synédrion,  sunedrion) oz. skupščini. Glede postopka soočenja resnic posameznikov je zanimivo da je bil vsak nastopajoči modrec v eni od dveh vlog geruzija - ali pa prezbiterion. Vloga prezbiterion je vloga nastopajočega, ki izpoveduje svoje videnje resnice. Dandanes se glavni oltar cerkve imenuje Prezbiterij (grško: presbyteros). Presbyteros lahko pišemo tudi Presbyt EROS, kar govori da je to mesto presežne ljubezni, pišemo pa ga lahko tudi PRES byteros kar govori o položaju današnjih medijev, ki lahko "resnico" filtrirajo ali pa kreirajo. Geruzija je vloga poslušalcev - notranje zmede in nevednosti.  Ko so v tem pomembnem organu cerkvene in posvetne oblasti obravnavali Jezusovo delovanje je prišlo je do prepirov med farizeji in saduceji. Ustrezne rešitve niso našli, zbor modrecev je v tem primeru povsem odpovedal. Herod Antipatros (20 p.n.š. - 40? n.š.) je od Jesseeusa hotel da mu pokaže sposobnost delanja čudežev. Jesseus pa tega ni hotel storiti. Ni pristal na vlogo Seherezade t.j. d ni hotel nuditi svoje duhovnosti samopašnemu Herodu, zato je organiziral tajno sojenje v sodni hiši (gr. praitôrion). Prait ôrion pomeni hiša Oriona. Na sojenju so ga vrhovni rimski svečeniki soočili z duhovnim ognjem Oriona, kot so ga misleč poznali. Primitivnosti katere del so bili pa je bila dostopna le demonična energija t.im. VIC. Po farsi sojenja so ga predali v zasmehovanje in fizično obračunavanje vojakom. 

Jezus je bil križan na Golgoti (Γολγοθα) - fonološko beseda pomeni kraj izničenja (danes se jo prevaja kot kraj lobanje).  Jezusov nauk je bil nauk tradicije takratne Judeje in ostanek tradicije širšega Mezopotamskega področja...  Zato  so bili Rimljani pri načrtovanju in izvedbi izničenja le tega zelo previdni ter pedantni. Nikakor niso hoteli da bi se ime Rima povezalo z uničevanjem "starodavnih t.im. primitivnih verovanj" kakor so označevali  gibanja Esenov, Vestalk, Zelotov...  Kakšen boj je bil dejansko v ozadju  vidimo iz podatka da je judovski kralj Herod za časa rojstva Jesseusa načeloval iztrebljanju vseh judovskih dojenčkov starih do dveh let, saj so se po njegovem mnenju rodili na star nič več dovoljen način verovanja.  Trenja po križanju Jezusa in uničevanju vsega kar je novo oblast spominjalo nanj,  so bila tudi po njegovi smrti strahotna. 30 let po križanju Jezusa (Jesseusa) je na področju Galileje prišlo do odločilnega upora in vojn ...  V vojni med okupatorjem Rimom in Judejo (66 - 73 n.š.) je bilo ubitih ok. milijon Judov, Eseni (judovska verska skupnost, ki je nastala okoli leta 150 pr. n. št.) in Zeloti, ločina, ki je nastala ok. leta 0 sta bili (skoraj?) povsem iztrebljeni z rimsko zadušitvijo judovskega upora leta 66 n.š. in kasnejšim padcem Jeruzalema (leta70). Zadnji upor Zelotov je rimska vojska zlomila z dolgotrajnim obleganjem trdnjave Mosada ob Mrtvem morju leta 73. Zanimivo je, da so rimljani začeli graditi največji amfiteater rimskega cesarstva Colosseum v času največjih spopadov z Zeloti. Gradnja se je začela med 70 in 72 n.š. (za časa cesarja Vespazijana) in dokončali leta 80 n. š.  (za časa cesarja Titusa)  Colosseum je v centru mesta Rim, vanj so kot neoborožene vernike metali predvsem prvotne krščane, rekoč ker ste povezani z Bogom, ker vas ščiti naj vas tudi zaščiti pred podivjanimi  levi, morilci ter kriminalci nasploh.

Zeloti so se osnovali kot protiukrep vse hujših pritiskov Rima na prefrigano in surovo podrejanje Judov - ukinjanje starozaveznega izročila, običajev, posodobljenega rimskega novega koledarja in načina razmišljanja (Julijanski koledar je uvedel Julij Cezar leta 46 pred Jezusom, začel je veljati leta 45 pred Jezusom). V letu 6. n. š. je legat Kvirinje ukazal splošni popis prebivalstva in imetja. Takratne gverilsko delujoče upornike so poimenovali z Zeloti. Zeloti so bili pravoverni in so se fizično upirali le v skrajni sili, zato so bili njihovi upori zelo siloviti. Leta 67 n.š. so bili praktično že povsem iztrebljeni, razen v Jeruzalemu in nekaterih manjših "žepih".   

Zeloti so bili pristni (danes temu pravijo fanatični) privrženci posvečenja, preoblikovane religije svečeniškega reda Horusa, Vestalk, katerega del je bil tudi Jezus... Značilno za to vero j e oznanjanje vere v nesmrtnost oz. vstajenje duše, ki ji je po smrti telesa sojeno, sobivanje z energetskimi duhovnimi entitetami: angeli, demoni... 

Rimske tehnike dvobojevanja so bile zelo dodelane, tako so poznali tudi infiltriranje v vrste tarč plenilskih pohodov... Leta 51 so rimski okupatorji spremenili taktiko in uporabili duhovnika Savla, da je vnesel nedoslednosti  v takratno gnostično krščansko izročilo.  Savel se je leta 51 na poti v "Damask" proglasil za Pavla in maziljenca Jezusovega in sledilca. V vlogi Jezusovega posthumnega maziljenca naj bi mu pripadala vloga interpretiranja resnic o Jezusovem delovanju. Šele po porazu - beri iztrebljanju - Zelotov je Rim dopusti razširjanje cenzuriranih verzij evangelija t. im evangelistov, vse necenzurirane verzije so bile seveda strogo prepovedane, še dandanes so ta dela slabo poznana in označevana kot apokrifna - prepovedana  npr. prepovedani Janezov evangelij. 

Skupina Zelotov je pobegnila iz vzhodnega Jordana  u Arabijo in se naselili v okolici mesta Jatriba. V  VII. stoletju se je v  Jatribo zatekel prerok nove vere, Muhamed.  Jatriba je današnja Medina.

Šele po iztrebljenju Zelotov rimska oblast preko dinastije Herodov (37 BC - AD 92) dovoli zapis o žalostnih dogodkih preganjanja preroka Jezusa in razširjanje evangelijev. To dovoli s stisnjenimi zobmi, saj ve, da do takrat obstoječih ver ne more povsem uničiti, niti preprečiti nastajanja nove vere, zato je Herod storil vse da je nastajajočo vero skušal vsaj usmeriti v sterilnost tudi tako da je med verujoče, ki so bili cilj njegovih napadov uspešno vrival lažne vernike. Ni se mu povsem posrečilo… Vsi evangeliji, ki so dovoljeni so tako nastali ne samo več kot 30 let po usmrtitvi aktualnega predstavnika povezovalca sveta – Jezusa, ampak tudi takoj po uničenju Zelotov, ki so bili ključen steber upora duhovščine takratne Judeje oz. Galileje

Kako zelo številni sovražijo Jezusa in njegovo delovanje nam govorijo tudi dogodki v zvezi z mestom Kafarnaum (hebrejsko: Kefar Nahum). Kefar Nahum je bilo obmorsko, umirjeno naselje, ki je obstajalo od leta 150 pr. n št. do približno 750 n. št. Potem pa je bilo povsem razrušeno in to tako zelo, da se je nekaj ostankov komaj odkrilo seveda s strani arheologov in posvetnih zanesenjakov. Je krščanstvo zares prišlo na oblast za časa rimskega cesarja Teodozija leta 381?  Le zakaj je bil Kafarnaum  povsem porušen stoletja kasneje in povsem izbrisan 400 let po tem, ko je katolištvo "krščanstvo" postala uradna vera Rimskega imperija? Po navedbah apostolov in nekaterih evangelistov so v Kafarnaumu živeli apostoli Peter, Andrej, Jakob Veliki, evangelist Janez in evangelist Matej. Po navedbah evangelista Mateja (Mt 4,12-13) je v mestu nekaj časa živel tudi Jezus. Kako zelo nekateri sovražijo vse kar je povezano s Starozavezno biblijo... nam govori dejstvo da je bil slavni in izjemno lepi Salomonov tempelj leta 587 p. n. š. porušen. Od takrat naprej Skrinja zaveze tudi ni več javno dostopna.

Odgovor je enostaven. Izza podobe javno razlagane vere se dogaja nekaj povsem drugega - boj za in proti izročilu: Jezusa, Aria, Vestalk, Horusa, Seta...
 

Ravenna, 6. st, Italija
 

Jezus je tu upodobljen kot dvojno bitje, kot da izza njega stoji še en malce širši in večji človek. Čim novejša je upodobitev tem bolj je poudarjena bradica.   notranja govorica slike je: "Sem tisti, ki prinaša nebeško kraljestvo - najvišjo modrost..."



Hagia Sophia, Istambul, Anatolija, Turčija 886 - 912



Jezus je bil varovalec Salomonovega templja in povzdignjen strani boga kralja Salamona. Natančneje si oglejte simboliko prestola na katerem sedi.  Salamonov tempelj jebil porušen. Nekateri ga očitno sovražijo, drugi spet - ortodoksni Judje ga častijo.


JEZUS NI BIL
 

... 

Torinski prt (ki je zadnja leta v posesti Vatikana) odkriva fotografijo domnevnega Jezusa, ki se je na čudežen način kot negativ odtisnila na mrtvaškem prtu, ki ga hranijo v Torinu, Italija. Slika je bila dobljena z osvetlitvijo filma 40 minut. nevidne sledi na prtu so tako postale vidne. V mraku slabo vidna slika je stoletja narekovala upodabljanje Jezusa kot ga kaže Torinski prt. Vsi, ki so vedeli da je prt ponaredek so bili tiho in s tem so podpirali javno širjenje lažne podobe Jezusa.

Primerjava slik Jezusa mozaika  v Poreču  in slike iz slavnega torinskega prta govorijo, da je odtis Torinskega prta ponarejen, nastal je kot kaže v času ok 13 stoletja, na njem pa je odtis enega izmed Templarjev. Odkritje prevare je  zanimivo s stališča izjemnega napora uničiti pravo Jezusovo podobo - jo potvoriti. Ker je velik del Jezusovih podob  po 13. stoletju podoben odtisu Torinskega prta se je s tem sistematično zavajalo vernike dolga stoletja.
 

TORINSKI PRT IN TEMPLARJI
 

»Kdor išče resnico bo napaden s strani lopovov in najverjetneje pogubljen!«

 

Templarji so bili meniški vojaški red, ki je bil skrivaj ustanovljen znotraj reda Križarjev ok. leta 1118. Ker v javnosti nepriznani niso mogli učinkovito in javno zastrašujoče delovati, je meniški red papež uradno priznal na koncilu v Tridentu leta 1128. Njihov emblem je bil rdeči križ na beli tuniki, poveljniki, pa so nosili rdeče križe na črni tuniki. Zato so jih imenovali Menihi Križarji. Javnost, jih je začela imenovati s Menihi - Templarji kasneje, ko se je Vatikanska oligarhija želela distancirati od svojih bojevitih menihov, dandanes pa jih poznamo le še po imenu Templarji.  Po naselitvi oz. varovanju ostankov Salomonovega tempelja (nekdanja mošeja Al Aqsa) v Jeruzalemu je vojaški red menihov dobil zavajujoče ime Tamplarji.  Skrivni  namen meniškega vojaškega reda je bil oživitve izvornega krščanstva V ta namen so zbirali najsvetejše relikvije povezane s krščanstvom po vsem svetu. Tako so Vatikanu omogočili da se je polastil ključnih relikvij tako krščanskih samostanov, kot drugih preveč samostojnih cerkva*. S tem so pridobil izjemno moč monopol nad relikvijami in razlago le teh, saj jih je lahko cerkvenim dostojanstvenikom poljubno prikrival ali odkrival.   Večino relikvij so dali v oskrbo papežu nekaj relikvij pa so lahko kot plačilo zadržali zase. Večino le teh so hitro prodali, tako je tudi te Vatikan uspel preko različnih poteh  kupiti oziroma dobiti. Toda cene peščice ključnih relikvij so v kratkem času strahovito narasle, tako da so se kupci z namenom kupiti tudi te pri menihih - templarjih hudo zadolžili. menihi - templarji so skratka pridobili preveliko premoženjsko moč, vse bolj pa so se tudi vtikali v razlago verskih resnic. Zaradi stika z relikvijami in preko njih izvorom krščanske vere so postajali vse bolj fanatično verni in glede verskih resnic samostojni.  Pri svojih plenilskih pohodih npr. v Carigradu, Jeruzalemu… so prišli do informacij, ki jih niti najpomembnejši svečeniki niso imeli oz. nimajo. Med drugim so ugotovili, da je imel Jezus potomce, ki naj bi se po križanju umaknili v Francijo. Preko njih naj bi bila družina Merovingov sorodstveno povezana z Jezusom. Svoja življenja so verni menihi - templarji posvetili varovanju rodbine Merovingov in preko tega prenesli simbolno vrednost z Rima in njegove zakladnice na žive pričevalce vere - t.im. potomce Jezusa.  V svojem početju so šli tako daleč da so originalni Jezusov prt oz. naglavni robec na vsak način hoteli ohraniti za Merovinge in so zato pristali na reprizo Jezusovega križanja. Do podrobnosti so uprizorili  ves proces križanja, vodja  menihov – templarjev pa se je dal križati in zaviti v danes slavni Torinski prt. Ker je bil tudi on napojen z Miro in kisom je bil v grob položen še živ, zelišča v katere je bil povit pa so preko noči naredila svoje in deloma zacelile rane. Razpet prt nad tlečim ognjem se je dodobra posušil. Torinski prt so nato razglasili za pravega in s tem skušali zavarovati svojo verzijo.  V 14. stoletju so imeli menihi - templarji 7 tisoč članov in v lasti pa so imeli 900 gradov, velike posesti in premoženja na sploh, skrivoma so posedovali nekatere neprecenljive relikvije, ki se jim zaradi verske povezanosti z evharistijo starodavnega krščanstva, niso hoteli odreči. Ostro pa so nasprotovali starokrščanskim razlagam apostola Pavla in ga razglašali za lažnega apostola.  Papežu Klemnu V., ki je po tradiciji imel vlogo Pontifex Maximus, so se tako povzpeli  vrh glave, saj so njegovo vlogo kot edinega, ki lahko postavlja ključne verske resnice povsem deplasirali. Papežem seveda ni pomembno kakšen izgovor za javnost uporabijo ali kakšna je pot. Pomemben jim je cilj. In res menihe - templarje so najprej diskreditirali (med drugim so jim npr. očitali prevzemanje islamizma…), nato pa 1312 prepovedali . Nato so potencialne krvnike blagoslovili z negativnim pogledom na menihe - templarje. Ker so papeževe lutke v menihih - templarjih videle sataniste in skrunilce, so jih z veseljem mučili, pobijali in s tehniko počasnega ognja pekli na grmadah.  Pred seboj so videli Satane in so bili zato v svojem perveznem početju neskončno okrutni.  
 

Vitezi templarji dandanes želijo biti ena izmed prostozidarskih lož.

 

* 1307 je francoski kralj Filip IV. ukazal prijeti vse templjarje v svojem kraljestvu. V naslednjih sedmih letih je v ospredje stopila inkvizicija, da bi dokončala, kar je bil začel francoski kralj. Po vsej Evropi so Templjarje metali v ječe, jih zasliševali mučili, obsojali in ubijali. Leta 1312 je papež uradno razpustil Templjarski red. 18. marca 1314 so tudi Jacquesa de Molaya, zadnjega velikega mojstra reda, sežgali na grmadi
 

*Tudi danes se dogaja podobno. Še pred padcem Bagdada (Irak) je bil pomembnejši muzej sveta izropan tako, da je iz kraja ropa odpeljalo več tovornjakov - šleparjev z natovorjenimi originali sumerskih pečatnikov… Če vemo da biblijski Eden zamejujeta reki Evfrat in Tigris in da je na tem področju sedanji Irak, vemo, da so arheološki ostanki pričevanja Sumerije in kasnejšega Babilona za zgodovino človeštva neprecenljive. Samo v fantaziji pa si lahko zamislimo kaj vse so, neodkopanim arheološkim zapuščinam, storile predvsem globinske bombe in vsiljena vojna na sploh.
 

BOJ MED RAZLAGALCI IZVORNEGA KRŠČANSTVA

Glede dejstev življenja, delovanja in naukov Jesseusa je predvsem tudi v prvih stoletjih potekal zelo hud notranji boj.  Tako npr. med carigrajskim patriarhom Néstor jem (grško: Νεστόριος [Nestorios], latinsko: Nestorius), ki je kot najvišji duhovnik deloval le tri leta med letoma 428 in 431 letih. Bil je na stališču izvornega krščanstva, ki je trdilo da je bila Jeseseusova mati le človeško bitje, ki je vase privabila duha boga očeta ter da sama po sebi ni bila božanska.  Na Efeškem koncilu so ta njegova spoznanja razglasili za heretizem in njega za krivoverca. Kmalu nato so odstavili 17 škofov, ki so ga podpirali in ga izgnali v samostan v zgornjem Egiptu. Nestorjeve spise so uničili in večino njegovih privržencev onemogočili. Le kaj lahko zagotavlja da je imel Ciril Aleksandrijski s svojo razlago v svojem nasprotovanju Nestorju prav? 

Manipulacije, ki so imele za posledico izpovedi, kot je npr: Male Tereze iz Lisieuxa (+ 1897) piše v svojem življenjepisu: “In predvsem sem si želela biti mučenica! Mučeništvo! O njem sem sanjala v mladosti in te sanje so v majhni karmeličanski celici zadobile notranjo moč. Ne hrepenim samo po enem samem načinu mučenja. Želim si vseh. Kakor ti, moj božji ženin, bi rada bila bičana in križana… Dala bi si, kakor sveti Jernej, potegnili kožo s telesa, s svetim Janezom bi se potopila v vrelo olje in se kakor sveti Ignacij Antiohijski pustila zmleti v zobeh zveri in bi si pri tem mislila, da sem vreden božji kruh. S sveto Nežo in sveto Cecilijo bi rada ponudila svoj tilnik rablju in z Ivano Orleansko bi na goreči grmadi šepetala Jezusovo ime.” (Po n. Geschichte einer Seele /Zgodba neke duše/, 1936, str. 207) so tako povsem razumljive. Zgornji mazohizem - nasilje proti sebi samemu, ki je bil marsikje poveličevan kot izraz vere, je povsem mimo verjetja in poznavanja Boga. Tako tudi razumem razlage krščanskega nauka v stilu: "Ljubezen mora biti križana, samo tako dobi legitimnost", da so perverzne. Tovrstne izjave bi se namreč morale glasiti: "Ljubezen ne sme biti križana, v njo kot temeljno vrednoto verjame večje število ljudi, pa tudi narava v celoti in to ji daje legitimnost.

 

KAKO SE PRIKAZUJE JEZUSA DANES?

Kakšna je podoba Jezusa, nekaterih cerkvenih veljakov danes?

"Ne bojte se, odprite vrata Kristusu in našli boste pravo življenje! (napis na prvi strani razglednice sester KLARIS, Nazarje, Dolnice!?)

"Ne bojmo se! Odpiramo vrata Kristusu, da bomo našli polnost življenja!" (napis na zadnji strani razglednice)

Kakšno je skrito vizualizacijsko sporočilo razglednice?  Je Jezus prikazan kot nekdo, ki ga  spoštujemo kot Božjega SINA ali kot boleča navlaka?  
Ali fotografija na razglednici govori o upanju, ljubezni ali o strahu?

Odpiranje vrat ob odprtem oknu naredi prepih...

Kot vem Jesseus sploh ni bil križan na križ, ampak na drevo, na t.im. križevem potu je nosil le prečko, ki je bila pribita na oljko in ne celega križa. Prečka je bila razpelo njegovih rok...

Menim da nam predstavniki inštitucije RKC podajajo samovoljno in potvorjeno razlago naukov izvorov krščanstva. Kakšen pa je dandanašnji sodoben odnos do velike zgodovine  izvorov krščanstva pa lahko sklepate iz zgornje slike.

 

Menim, da je najboljši komentar današnjih razmer vedenja o Jesseusu zgornja slika Bruegela: "Slepi vodijo slepe". 
Slepi so simbol množic. Toda pred slepimi so, ki jih slikar ni narisal - ki slepe vidijo in odmik svetlob (beri znanja, vedenj, navodil) spodbujajo. 
Menim, da bi se morali slepi začeti opirati na svoje lastne potenciale. Saj so tudi oni božji otroci. Kje je v njih božji ponos in neustrašnost?

 

SVETO IME JEZUSA

V baziliki je veliko stebrov z zelo  povednimi kapiteli.  Na tem tu je zgoraj v sredini nekakšen pečat  v obliki dveh krogov, ki se zaključujeta s prekrižano vrvico spodaj

Menim, da izklesani pečati govorijo o skrivnostnem učenju in osnovnem cilju  Jezusa.

Kako prebrati ime? Ker je vrvica prekrižana  ga moramo obrniti in brati z desne proti levi. Ime tega skrivnega anagrama  pa s tem še nismo razvozlali.

Pravilno se  ime zapiše: ERES. Kako podobno grškemu imenu boga Ares.  Kaj pomeni ERES?  Sveto ime govori da je Jezus učil popolno pozabljenje in izničenje človeškega v Človeku, podobno kot so današnja usposabljanja v catechumen (katehetov). Samo človek, ki pozabi nase se lahko odpre Svetu, doživlja njegovo veličino in spozna svetega duha in božanski ustroj energij Sveta.


Besedo eres v sredini pečata najdemo na številnih kapitelih starih stebrov (njihova starost je lahko tudi morda celo 2000 let), ki krasijo t.im. Evfrazijevo baziliko. 

Na številnih pa najdemo tudi malce drugačen napis: ERESP. Pozabljenje včasih ni dovolj, včasih je za spremembo v odprtost svetu potrebna tudi notranja kriza. Šele kriza pri nekaterih omogoči da spoznajo veličino Sveta kot celote. Anagramsko čitljive besede ERES in ERESP se lahko berejo še zahtevneje, saj jih inkorporira črka N. tako dobimo NESER in NERESP o tem pa tu ne bom  govoril.

Zanimivo je, da so imeli tudi faraoni podobne  simbole v katerih je bilo zapisano temeljno poslanstvo posameznega faraona oz. vrhovnega svečenika oz. svečenice.



Anijeva Knjiga mrtvih,19. dinastija,  Britich Muzeum v Londonu 

V egipčanski knjigi mrtvih pa tudi drugod najdemo simbol vstale duše, ki je povsem identično oblikovan kot sveto ime Jesseusa.

Tutankamonova zbirka, muzej Kairo, Egipt
 

Tutankamon duh - vratar v posmrtno življenje, v kremplje je ujel dušo... 

 

Okraski kraljice Mereeret, Dashur

Duh starega očeta v obliki jastreba, kot vratar v posmrtno življenje, v kremplje je ujel dušo... 

 

Sveto ime faraona, konica obeliska, Karnak


 

V  baziliki je veliko simbolov, ki so del še neuničene vizualne knjige, ki govori o zgodovini verjetja in nujnosti prisluhniti Bogu kot Stvarstvu kot celoti - biti njegova ovca - Kristus.
 
 

Na številnih ornamentih v Evfrazijevi baziliki oz. poleg nje čudovitem talnem mozaiku cerkve sv. Mavra vidimo simbol kljukastega križa. Spomin na življenje Valerije naj bi že sam po sebi omogočal spremembe, ki jih je s svojimi otroci (5?) Vestalka Valeria, kljub temu da je bil sama preganjana omogočila.  In ravno prvorojenci Vestalk so bili najbolj čaščeni, podobno kot je bil tudi Jezus.

V središču kljukastega križa mozaika iz 3 oz. 4. stoletja novega štetja (ali pa še bistveno starejšega) vidimo vozel, ki skuša odgovori kako nenasilno doseči spremembo v naravi ljudi samih. Simbol, ki je bil žalostno preinterpretiran v grobost in tudi simbolno obrnjen za časa fašizma - ideologije, ki je bila povezana z ideologijo rimskih liktorje -  sodobnih Kainov - Liktorji oz. kasneje izpeljanka - fašisti so prav tistih, ki so Jezusa zasramovali in tako njega in vse, ki so bili z njim povezani, na različne načine preganjali.  Prisvojili spremenili in obrnjenega uporabili so temeljni simbol tako zgodovine razvoja človeka kot tudi Jezusa - simbol notranje spremembe iz deloma živalsko primitivne egoistične v človeško plemenito osebo dobrote.
 

Kljukasti križ datiran od 200 do 500 p.n.š. predkolumbijsko obdobje, Mehika ima v sebi  podobno sporočilo - kako spremeniti živalsko (simbol kačjih glav na koncih) da pride do željene spremembe v človeku samem.

Podobno simboliko preseganja živalske komponente v sebi najdemo tudi  pri egipčanskem faraonu -Tutankamonu. Problem preseganja zadovoljiti le samo svojemu telesu je ključen tudi dandanes. Egoizem ljudi, ki upravljajo z potenciali človeštva ogroža celotno človeštvo.

Jezusa, ki ima položaj KRISTUSA želi z različnimi darili obdarovati 12 apostolov. Svečleniki so pridobili duhovni status apostoli, po blagoslovu in maziljenju s strani Jezusa. Njihov naziv je SCS - torej so kot nepopisani listi, idealni učenci Jezusa.
 

VRSTNI RED JEZUSOVIH APOSTOLOV
okrajšava svetega človeka - BOŽJE OVCE je SCS:



 

apostoli na Jesseusovi desnici : SIMON, THOMAS, BARTOLOMEVS, IACOBVS, ANDREA, PETRUS

apostoli na Jesseusovi levici: PAVLVS, IOHANVES, FELIPPEVS, MATTEVS, IACOALFEI, IVDASLACOBI


Mozaična upodobitev govori  o darilih, ki jih imajo v rokah apostoli, ki jih prinašajo Jesseusu. Jesseus je Pantokratos in svetloba verjetja - LUX UERA (oz. LVX VERA), ker edini ne prihaja iz tega sveta ampak se je v njem naselil sveti Duh, ki ni zemeljskega izvora.   Jesseus šest apostolov na svoji desni strani uči dejanske celovitosti SVETA. Za njih je resnični prerok in vodja. Jesseus predstavlja najvišji - sedmi duhovni nivo. Vsi Apostoli so med seboj povezani z tanko rdečo nitjo, kar ponazarja vsepovezanost in soodvisnost. Apostoli na njegovi desnici gledajo Jesseusa, apostolom na desni strani načeljuje "sv". Pavel in gledajo v svet. Vsi imajo v svojih rokah darila visoke duhovnosti. Zadnji v vrsti na desni predstavnika božjega ustroja je sv. Simon, ki ima v rokah venec - simbol blagoslavljanja in glorifikacije, na levici  pa "sv". Juda, ki ima v rokah knjigo - Biblijo, simbol izjemnega toda nesodobnega in suhoparnega teksta. Menim, da to razkriva skrivnost njegove dejanske pripadnosti veri, saj je le sledilec zapisane postave ter izročila (farizej), ne pa sledilec ki bi spoznanja Jesseusa dejansko dejansko živel. Podobno ravna tudi prvi v vrsti (lažnih) apostolov "sveti" Pavel/Savel,  tudi on se vere uči iz knjig (v rokah ima svitke, kar govori o tem, da je prebral najstarejše temeljne tekste iz katerih je bila pisana Biblija kot ena knjiga). Njegova vera ni pristna, saj bi se moral učiti predvsem preko neposredne komunikacije z Jesseusom in ne iz knjig, zato je njegova pot jalova, v rokah kot prvi v vrsti namreč nima ključev od vrat, ki vodijo k enosti sodelovanja presežnih resnic Edena na Nebu...

Menim da je sporočilo mozaičnega slikopisja - mladi Jesseus je vodja dveh vrst apostolov. Resnično verujočih - tistih, ki verjamejo v celovitost Sveta in mu tudi povsem pripadajo in so njegov ljubeč del in tistih, ki so se zagledali v moči in vednosti božanskega in so postali pripadniki zaradi duhovnih znanj, koristi... Ta znanja hočejo razširiti med ljudmi le kot informacije, ne pa kot dejanski pripadniki božjega ustroja. Ti drugi seveda vero seveda napačno interpretirajo, saj to počnejo v skladu z lastnim omejenim delnim znanjem - dejanskega bivanja v vsepovezanosti pa ne zmorejo. Imajo stik z znanji tako starodavnimi (sv. Pavel) kot novimi, dejanskega stika (preko svetega Duha ali neposredno) z Edenom na Nebu pa nimajo.  Jesseus se od njih ograjuje s knjigo, saj je kot oseba, ki pozna slast in dobrohotnost Edena na Nebu objema in skuša združevati združuje vse EGO SUM (oz. EGO SVM). Kot edina prava luč/ svetloba verjetja je tudi pravi intepret svete knjige - Biblije. Zgodovinska sporočila o duhovnosti torej lahko pravilno interpretira le tisti, ki ima v sebi izkustnos nebeške luči oz. ključnih zvezd, ne pa tisti, ki razlagajo ker so se o duhovnosti učili. Ti slednji namreč ključno pomešajo, zato tudi apostoli, ki sledijo "sv." Pavlu svoja darila začnejo s teksti (starodavnimi teksti, ki so bili podlaga za pisanje Starozavezne Biblije) in končajo s teksti (Novozavezno Biblijo).  Ti v rokah nimajo najpomembnejšega - ključa od vrat do božjega kraljestva, saj v svojem srcu nimajo pristne izkušnje luči/svetlobe Sveta...

Kot v zadnjem obdobju sam Jesseus, so bili tudi njegovi apostoli na njegovi desnici preganjani. Preganjal, pobijal, mučil...  jih je  t.im. Savel, ki se kasneje "spreobrnil" v Pavla. Savel je bil zagnani fanatičen pripadnik in vojak duhovne oblasti takratnega Rima - "volk", ki se je naslajal nad tujo nemočjo. 

Razodetje apostola Janeza:
2.1 Angelu Cerkve v Efezu piši: ›To govori on, ki drži v svoji desnici sedem zvezd in ki stopa med sedmimi zlatimi svečniki.
Vem za tvoja dela, za tvoj trud in za tvojo stanovitnost; vem tudi, da ne moreš prenašati hudobnih. Preizkusil si tiste, ki sebe imenujejo apostole, pa niso, in si v njih odkril lažnivce."
(Efez je grško mesto na maloazijski obali, glavno mesto rimske prokonzulske province Azije, eden od najpomembnejših krajev delovanja "volka", ki je spremenil dlako - Savla po "spreobrnjenju" proglašenega za apostola Pavla)...

Jeseussu je "Bog oče" sporočil, da bo najverjetneje premagan v svoji želji po združevanju in nenasilju, toda svečenik Boga je svojo vlogo božjega poslanca odigral do konca. Ljudi je namreč s svojo vlogo skušal. Kljub temu, da je živel v nasilnih časih, se je vedel kot da ni tako.  Odločal se je  za sestavljanje sveta v celoto in nežnost, zato je bil deležen vse večjega posmehovanja. Takšen pa je namreč Bog ali njegov poslanec - nagovarja le s pozitivnim. Številni so ga zato označevali z: bednik, tepec, neumnež....  Moč, oblast, materialne dobrine so v končnem namreč pomembnejše kot karkoli drugega.  Odločitev proti združevanju in proti nežnosti je bila tako odločitev ljudi moči – tistih, ki so dejansko imeli vajeti moči v rokah. Bog je namreč računal s tem, da bo prej ali slej prišlo do upora prevladujočega pohlepa, egoizma in zlorabe moči starodavnih znanj, ki so bila dana ljudem (beri tudi Prometejev ogenj, večni ogenj Vestalk). Uprli so se namreč božjim zahtevam, zahtevam, ki se pokažejo kot  moč, ko se storijo ključne napake.  Danes se ta zaostritev zopet ponavlja na nekoliko drugačni ravni.  Bog je bil skrajno nezadovoljen z takratnimi ljudmi: pohlep, krivičnost in brezobzirnost so postali sila, ki je bila vse bolj samostojna. Bog se je zato odločil za preizkus človeškega rodu. Sili negativizma se  tako zoperstavi njegov sin – mag pozitivnega mišljenja, zdravilec, povzdigovalec presežne ljubezni in glasnik sveta nežnosti - Jesseus. Človeški rod, kot vemo preizkusa ni prestal, zato Bog Človeštvo pahne v dobo križa – dobo osamljenosti in s tem posredno v okoliščine, ko številni postanejo(mo) žrtve negativnih lastnosti drug drugega.

Jezusa Nazarečana, so izročili vam, vi pa ste ga po rokah nepostavnežev pribili na križ in umorili (Apostolska dela ok. 150 nš.  Avtor naj bi bil Apostol Luka, napisal naj bi ga v zaporu v katerega ga je pahnil Savel) Apd 2.

Zmagoslaven pohod egoizma je v parih tisočletjih pripeljal najbolj zrele družbe v obdobje popolnega nezavedanja celote, v obdobje skrajnega neodgovornega cinizma in s tem primitivne grobosti. Ena izmed ključnih posledic je pomanjkanje komunikacije med ljudmi, saj nerazumevanje rodi na tisoče problemov, ki ob razumevanju sočloveka sploh ne bi nastali.

Posledica  vzpona barbarizma je duhovna osamljenost in s tem vse bolj zaznaven problem  - nesmiselnost življenja.

Jezus naj bi je  ljudem govoril: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj« Lk 9,23. To trditev je napisal le en sam evangelist morda ni točna. »Ko so šli ven, so naleteli na človeka iz Cirene, ki mu je bilo ime Simon. Prisilili so ga, da je nesel njegov križ«.  Mt 27,32, Mr 15,21-32; Lk 23,26-43; Jn 19,17-27. V to trditev lahko zaupamo da je zgodovinsko točna.  Simon je bil blagega srca in je svoja ravnanja takoj spremenil, ko mu je oči odprl Jesseus. Tudi Jeseus je bil blagega srca in ravno takšni so bili predvsem po teh dogodkih najbolj preganjani in ravno njim oblastniki duhovnosti nalagajo najtežje križe tudi dandanes. Simon je še dandanes bi lahko simbol tistih, ki so čista bitja in naivno verjamejo v ponujene "bombončke" tistih, ki so si z agresivnostjo prisvojili trenutno duhovno oblast v t.im. vicah v katerih živimo. "Simoni" se lažnim slavilcem ljubezni, darovanja (erosa in agape) izdajo kot iskrena bitja idealov, tako krutim večinoma kar sami padejo v naročje, le ti jih zlahka spoznajo, označijo in mučijo (simbolno naložijo jim križ oziroma jih kar "križajo", to izvedejo na različne načine - simbolno je zato prestreljen s puščicami). Oblastnikom duhovnega področja čista in nežna, naivna bitja rušijo njihov status, krnijo fiksno idejo, da jim pripada "zlato" Edena (glej rajsko jabolko) zato jih mučijo in odstranijo.

Novi rimski oblastniki so se zaradi delovanja vrhovnega svečenika Judeje zelo bali preizkušnje, saj so vedeli da  jih Jezus in morda sam Bog preizkuša. Vseeno pa v svoji lakomnosti in  nevednosti niso mogli ravnati drugače. Jesseus jim je dal svojo »glavo na tnalo", le zamahniti so morali s sekiro in  prevzeti njegov prestol«. S tem pa so se zopet polaščali nečesa kar jim ni pripadalo - zopet so skušali skruniti "rajsko jabolko".   Kasnejši dogodki so dali vedeti da so se v zmagoslavju ušteli. Po dejanski smrti Jesseusa (okrog teden dni po križanju kot kaže Jesseus umre zaradi  hudih vnetij prizadejanih ran) njegovi  tutorji  polovijo še večino njegovih pristnejših apostolov, kmalu zatem uničijo nepravoverna (?) svetišča in zabrisujejo vse možne sledi povezanih z njim - tako tudi njegove matere ter podobnih vestalskih svečenic. Toda na duhovnem nivoju so hitro izgubljali. Povsem se je namreč zrušilo energetsko središče  takratne Judeje, kot domine so padala tudi ostale t.im. evharistije  duhovnih središč  v številnih delih rimskega imperija. Tutorji so se dogovorili, da bodo  kolikor se le da potvorili Jesseusovo učenje in za to dejanje zadolžili Savla, enega od najbolj ognjevitih iztrebljevalcev najbližjih zaveznikov Jesseusa. Izmislili so si prikazovanja v Damasku in povzdignili Savla v apostola ter ga preimenovali v svetega Pavla. Toda tako nastala religija je bila dokajšnja potvorba Jesseusa naukov in skrpucalo. Laži pa so bile dobrodošle za  novo dobo – dobo laži  - DOBO KRIŽA. Šele ob koncu dobe križa bodo kot kaže: krivični ponižani in pravični povišani. 

Križ je simbol posameznika, ki mora sam skrbeti za svoj duhovni razvoj, pa še to naj bi delal predvsem ko je v to prisiljen. Je predvsem nekomunikativen, samozadosten. Toda v dobi Križa ljudje postajamo vse bolj samostojni, vse bolj se tudi dejansko upiramo na lastna spoznanja in hotenja in jih mnogo bolje poznamo kot so jih  naši predniki. Kljub lažem je bila zato doba križa na nek način velika in pomembna doba – doba samospoznavanja in spoznavanja lastne omejenosti in omejenosti soljudi.     

Je to sodobna podoba vzgojitelja Jezusa?
 

OBDOBJE VESTALK IN BOŽJIH JAGNJET

Tako kot Maryam  t.im. Marija kot Jeseus  t.im. Jezus sta bila del obdobja Vestalk ter ERES - Božjih Jagnjet, obdobja , ki se je razvil iz reda Isis. Doba  njihovega reda, ki je nastal ok. 800 p.n.š.  je do zloma z Jezusovim preganjanjem užival javno odobravanje. Z javnim križanjem, zasmehovanjem in poskusom uboja Jezusa pred očmi javnosti  je red ERES - Božjih Jagnjet dobil ključni udarec, red Vestalk, je bil javno prepovedan šele v 4. st. n.š. Zakaj so Liktorji, kot vrhovni določevalci pravil družbenega dogovora, dolga stoletja dopuščali delovanje Vestalk in Božjih Jagnet? Zato ker so nudili izjemno dobrino - stik s celovitostjo Sveta s t.im. telesom Sveta, s tem pa tudi možnost obvladovanja oz. sodelovanja pri reinkarnacijskih procesih, torej možnost nesmrtnosti. Razglašali so pomen dopolnjujoče povezanosti. V obdobju pred letom 0 pa so bili pomembni kot branik pred pritiskom očitanj krivde, ki so bili v takratnih časih zelo prisotni. Na drugi strani so bili Božja Jagneta zelo občutljivi in za resnico odprti odrešenjski modreci.   Tako so preko dovoljenega komunicirali z energijami t.im. Poseidona oz. starozaveznega Boga. Razpeti so bili med sodobnimi Kaini in Starozaveznim Bogom Očetom (Poseidonom). Ker je bil tako kot mati Marija Jezus zaveznik modrosti in s tem tudi skrivnostnega Lazarja si je zaradi zavezništva z Lazarjem  nakopal smrtno obsodbo. Javna usmrtitev Odrešenika preko križanja se je sfižila, saj je red "Lazaristov" in Vestalk... uspel Jezusa zadržati pri življenju. Toda to je trajalo le par dni. Zaradi gnojnih vnetij je Jezus  (najverjetneje) umrl dober teden dni po križanju. Zaradi posmrtnih prikazovanj in morečih spoznanj da se je Nebo dokončno zaprlo je Jezus bil prepoznan kot dejanski Božji Sin.  Cerkev je uspela prenesti problem spora, ki je Jezusa pahnil v smrt, obdržati do današnjih dni.   Fašistoidni Liktorji so trdili, da se je Jezus daroval na križu in odrešil Človeštvo njegovih grehov. Z ponavljanjem te krepke laži, se tako njegovo delo, ki hudobnim posameznikom olajšuje delovanje, v sprevrženi obliki, nadaljuje še dandanes.  Posledica poskusa javne usmrtitve svetega človeka so bili razpadi številnih energetskih dreves - ugašanje svetega Ognja - dandanašnjih Evharistij v številnih posvečenih krajih...  Na križanje Jezusa, ki je bil izenačen in kasneje spoznan za manj vrednega kot naj bi bil "razbojnik" Baraba (hebr. BAR ABBA pomeni sin očeta). Toda kdo je bil Bar Abba? Če je bil sin Lazarja je izbira Judov logična. Izbrali so raje tradicijo, kot novega preroka, ki je Biblijo stare zaveze nadgrajeval s svojimi videnji.  Pilat si je s spletko lahko umil roke in prekletstvo  križanja nedolžnih(ega)je tako lahko padlo na tiste, ki so izbirali koga naj se osvobodi. Križanje je bila v vsakem primeru sramota in posledica temeljnega spora nepodrejanja Božjega Sina dejanskemu predstavniku Boga na Zemlji - takratnemu rimskemu predstojniku svečeniškega kolegija pontifex maximus Gaju Juliusu Cezarju. Cezar je vodilno svečeniško vlogo dobil leta 63 p.n.š. torej v letu ko je bila osvojena Judeja.

V prvih cerkvah, pa tudi v Evfraziani sami, ne najdemo upodobitev križanja, ampak nasprotno - upodobitve velikega Sina, ko je bil na višku svojega delovanja in je ljudi združeval s Svetom. Danes je krvoločni simbol križanja povsem preinterpretiran, kot simbol vstajenja, kot, da ne vstane prav vsaka duša. Prvi javnosti znani evangeliji so nastali po letu 70, ko so Rimljani uspeli povsem uničiti upor Zelotov v zadnjem kraju upora - Jeruzalemu. Vedeti je treba da so bili rimski poveljniki  in vladarji zelo pretkani. V nasprotnikove vrste so infiltrirali svoje ljudi, podkupovali pripadnike nasprotnikov... Sintagmo, ki zavaja: "Prah si in v prah se povrneš" moramo prevesti v: "Energija si in v energijo se povrneš." Problem pri vstalih dušah je v sojenju. Ker se običajni ljudje zaradi pretirane grobosti tu običajno ne izkažejo, so Liktorji / Seti v javnosti začeli širiti trditev, da vstajenja duše po smrti enostavno ni. Jezusa je Bog v sodbi seveda povzdignil, ni pa povzdignil lažnih apostolov npr. "Sv." Pavla - povzdignili so ga rimski vladarji.  Dandanes je ta lažni Apostol proglašan za najpomembnejšega, njegova stališča so najbolj ohranjena, prevajana, razlagana, poudarjana ipd. Rimljani so sicer zabeležili vojaško zmago, duhovna pa se jim je kar naprej izmikala. Po uničenju vrhovnega svečeništva so začeli preurejati salomonov tempelj in druga svetišča, vedeli so da se bodo verni Judje uprli. Toda to ni bilo dovolj močno so tudi povečali davke, večino vojske pa umaknili. In pričela se je  vojna z Zeloti, ki so jo zaradi svoje strahovite številčne premoči in premoči zaledja seveda dobili. S tem pa so dobili "dovoljenje" da so pobili praktično vse svečenike. Vojne za duhovno prevlado pa niso uspeli izbojevati. To ni uspelo niti njihovim naslednikom - Hitlerjevim Thula fašistom, niti Stalinu.

Človeštvo je s svojimi dandanašnjimi duhovnimi vodniki, kot jih pač ima, v zagati. Na eni strani odmikanje duhovnosti, svet ljudi postaja vse bolj komformističen, na drugi strani pa je posledica vse večje površnosti bivanja - vse večji odmik od homeostaze dopolnujočosti Sveta kot celote. Torej tudi vse večje odmikanje od prihodnosti. Potuhnjeno: izničevanje zdrave spolnosti, širjenje strahu, izumljanje novih in novih načinov vzpostavljanja odvisnosti na eni strani in mižanje pred strašnimi vojnami, norčevanje iz ključnih človekovih pravic s strani elit, krutemu ravnanju z živalmi, ki jim v najbolj tehnološko razvitih državah odrekajo pravice do normalnega življenja in jih uporabljajo le kot orodje za večanje dobička, brezkompromisno uvajanje gensko spremenjenih živil... Da izničevanje zdrave spolnosti sili ljudi, ki temu nasedejo v sprevrženo spolnost - torej tudi v pedofilijo, norčevanje iz ključnih pravic - v obup, kruta ravnanja v vojnah in z živalmi nasploh proizvajajo "oblake" žalosti, ki visijo nad nami...

Zaradi uničevanje duhovnosti kot presežne ljubezni, je Bog potem ko človeštvo ni prestalo testa imenovanega Jesseus obsodil  na dobo ugotavljanja lastne omejenosti - dobo KRIŽA. V dobi Križa mora vsak sam skrbeti za svojo duhovnost in neposredno dokazati, da je vreden  nadaljnjih življenj. 

Pristna duhovna učenja so zaradi tega, ker svetu še vedno na številnih ključnih področjih vladajo Liktorji, praviloma še vedno nezaželena. Ključna duhovna vedenja so bila za javnost sistematično umaknjena oziroma odstranjena.  "Naključja" pa so hotela, da se odkrivajo, tudi nam običajnim ljudem, ki nimamo  dostopa do skrivnih setovskih ipd naukov. Ognju in uničenju je ušel Judov evangelij, zelotski apokrifni (prepovedani) teksti Nag Hammadi, kot je npr. Janezov evangelij, Kumranski rokopisi..., za pomemben pristen vir pričevanj o dogajanjih pred 2.000 leti pa se je izkazala tudi t.im. Eufraziana. Tako se menja pogled na družino zadnjega dovoljenega odrešenika ERES. Jezus nikakor ni bil navaden kmet, stanovanje ni bil  hlev kakor se to prikazuje z jaslicami,  Marija - Maryam nikakor ni bila breizmna ženska, ki v življenju ni naredila nič, razen rodila Jezusa. Nasprotno mati Marija je bila zelo pomembna svečenica - Vesta. Jezus ni bil tesar, ampak svečenik, ki se je priučil tudi nekaterih spretnosti kot je tesarstvo. Bil je predvsem oblikovalec "tesar" duš. Jezus - Jesseus ni odrešil človeštva s svojo smrtjo, ampak ga je skušal odrešiti med svojim delovanjem. Po smrti se je nekaterim prikazoval le še kot delilec "kruha", nič več pa ni delil "Sveto kri", nič več ni povezoval v Sveti Gral.
Jezus ni bil edini sin Boga očeta, ampak je bilo tako pred njim kot po njem veliko takšnih izjemnih ljudi. "Apostol" Pavel - visoki Herodov duhovnik se ni spremenil na poti v Damask, ampak je bil le volk, ki je zamenjal kožo in se preoblekel v jagnje. Kesanje za pobijanje Jezusovih apostolov je bilo le mimikrija, ki mu je odpirala vrata do svojih tarč ipd. Sporočila "apostol" Pavla so zaradi njegove "priljubljenosti" s strani oblasti javno znana, niso pa znana sporočila dejanskih apostolov, še manj pa dejanska Jezusova učenja.

Zaradi uničevanja in prikrivanja sporočil Jezusa in Marije skozi čas stoletij so sporočila apostola Pavla postala vplivnejša od sporočil Jezusa in Marije, ki so vse bolj marganilizirana in uspešno odstranjena.

 

Na sliki je angel z novim simbolom Zemlje. Zemlja se huduje  in zahteva dobo KRIŽA. Nad glavo pa ima simbol Poseidona - okrog obrnjeno školjko, kar simbolizira da je blagoslovljen. Tako obrnjena školjka je tudi nad Marijo.

Jezus (Jesseus), je bil nadomestek Osirisa (O Sirius), človeka, ki je zmogel komunikacijo na najvišji ravni z energijami v smeri Siriusa.  Z Osirisom ga povezuje predvsem njegovo darovanje pri zadnji večerji, ko svojim izbranim apostolom, zavedajoč se skorajšnjega uničenja, daruje svojo duhovno zapuščino, večji del duhovne aure in jih s tem napoji ter jim daruje "svoje telo". To je bilo zadnje javno dejanje t.im. neposredne duhovne oskrbe, par dni zatem je bil zasramovan s strani najvišjih svečenikov Judeje, torej s strani tistih, ki bi ga morali kot svojega vrhovnega preroka ščititi, nato je bil prepoznavan kot diletant v najsvetejših prostorih okupatorske rimske oblasti, nato zasmehovan, maltretiran in nato javno pokazan in križan. Križan je bil še z dvema "grešnikoma", to pa je že nova poved. Zaveznikom vrhovni framaconski svečenik Herod dovoli, da javno osramočenega rešijo smrti na križu, zato da bi v smrtni agoniji preroka, ki je dejansko nadaljeval tradicijo dotedanjih verovanj, posredno ali neposredno zvedel še za kakšno skrivnost. Ravnal pa je tudi taktično saj je s tem upošteval prošnjo podrejenega svečenika Kaife. Ravnal je torej podobno kot Ptolomejci - upravniki Egipta, ki so duhovno prevlado uveljavljali postopoma kar preko večih generacij... Zaradi zagnojitve ran Jezus (Jesseus) kmalu po križanju fizično umre. Jesseus se je po smrti prikazoval kot duhovna entiteta. Visoke duhovnosti, ki jo je nadaljeval sledilec poti Ebionit Jezus ni bilo mogoče kar tako uničiti. Bila je namreč nadgradnja t.im. Horusovega učenja. Iz Jezusa naredijo legendo šele dogodki po njegovi smrti - prikazovanja, več in manj tragične usode številnih, ki so ga mučili... S tem se je začel boj za obvladovanje duhovnih entitet Jezusa. Boj je bil tudi na tem področju zelo hud in posledično za pravoverne krščane krvav. Rimsko setovska oblast se je namreč izživljala podobno kot nad Jezusom nad vsemi pristnimi sledilci njegovega nauka. Masovna križanja, metanje pravovernih v arene med lačne leve... je bil del vsakdanjika "kruha" za javnost. Številna svetišča rimskega cesarstva so bila že takrat geografsko pa tudi duhovno povezana z centrom sveta - Rimom. da pa bi setovsko duhovno telo res zaživelo so morali rušiti najsvetejše -svetišča t.im. poganov kot je npr. Salamonov tempelj...  


FENIKS

Boj za duhovno entiteto t.im. evharistijo traja še dandanes.  Z evharistijo je povezana tudi v poved o gorečem ptiču - Feniksu,  phenicieus (lat.), kar se danes "strokovno" prevaja s škrlatna barva. Phenicieus pomeni goreči ptič, škrlatna barva pa je le posledica gorenja in je tako prevod tudi glede tega zavajajoč. Feniks predstavlja duhovno in ne fizično entiteto. Zgodovinar Tacius za časa vladavine Pavla Fabiusa (34 n.št.) opisuje delovanje ptiča Feniksa, da  takoj po rojstvu splete svoje gnezdo (beri duhovni tempelj, podobno danes budistični menihi delajo mandale) in s tem dozori, nato gre v duhovno srce takratne civilizacije - sončni tempelj Heliopolis, kot so v 4. st p.n.š. imenovali Baalbek, torej mesto boga Balla in ga duhovno prenovi  (Baalbek leži na severu libanonske doline Beka na nadmorski višini 1.170 m). Pri njegovem prihodu ga spremljajo mnogotere "ptice" (beri dobri duhovi), ki jih pritegne nezemska  lepota Feliksa. Feliks prinaša odrešenje, srečo, mir, za vse, ki  ga sprejmejo in prepoznajo. Ko doseže zrelost, postane njegovo svetišče - duhovni zbor - pogrebna grmada. Smrt  - gorenje Feniksa traja tri dni. Feniks je imel nalogo luči, ki naj ljudem v dobi teme ohranja vero v presežno lepoto in možnost prenosa Nebeškega Edena (Raja) na Zemljo. Feniksa lahko povežemo s simbolom Jesseusovega vstajenja - iz groba je vstal tretji dan. V grobu pa so njegovo ranjeno telo oskrbovali z Miro, v katero so ga zavili. Ranocelna in zelo zdravilna Mira je kasnejši simbol enega izmed "materialov", točneje dišav iz katerega si Feniks spleta gnezdo... V določenem trenutku zapoje božansko, zastrašujočo pesem (zakaj zastrašujočo -  iz pesmi je razvidno žalostno stanje otrok oblikovanih po podobi Boga, padlih angelov - ljudi), se obrne proti duhovnemu očetu in se žrtvuje skupaj z duhovnim templjem. Torej se vrne k izvoru, zato duhovni tempelj (Mandala) propade. Čez daljše obdobje ok. 500 leto zopet pride in se pojavi kot presenečenje, je kot da bi vstal iz pepela ter prenovi ciklus, ki traja nekako 500 let. Podobno naj bi se Budda reinkarniral na vsakih 500 (?) let. Vietnamci poznajo podobnega ptiča Phuong oz. Hoang, Kitajski se imenuje Fung. Kralj Fenicije Agenor je bil utelešeni Feniks (Oziris, Jesseus?).

Jesseus - božje seme je bil za časa Pilata vključevan v logiko sle po moči. V imenu pridobivanja moči je bilo dopustno kakršnokoli dejanje, tudi kršitev zakonov... Na duhovnem področju to pomeni da so hlepeli za "rajskim sadežem" spoznanja dobrega in slabega na Ramzesovski način - s silo, samopašno... Boj Mojzesa z Ramzesom ni izučil nikogar, vladavino Setha je le odložil. Človek je pri pridobivanju, kot pri uporabi "rajskega jabolka", ki je drugo ime za Sveti gral, primitiven, v svojih sodbah pa krivičen. Jesseusova  naloga je bila premagovanje medsebojnih sporov z nenasiljnim iskanjem rešitev v skupno dobro. Iskal je resnično in ne umišljeno podobo Boga in možnosti bivanja v njem. Sla po moči, pa je mamljivejša. Samopašneži so se polaščali duhovnega ognja. tisti, ki jim je to deloma uspelo so zavladali nad drugimi. Danes jih imenujemo Iluminati. Iluminati so osrednje jedro nasprotnikov delovanja Jezusa.

Dandanašnji čas zahteva vernost v vrednote kot. je npr. spoštljiv odnos do stvarstva, žlahtenje v sobivanju... in to je izziv pred katerim smo prav vsi t.im. ateisti, teisti, RIMO – KATOLIŠKA cerkev, krščani, muslimani, budisti... To so bila tudi sporočila Jezusa, ki pa seveda ni bil katoličan, bistveno bliže je bil prvobitnim krščanom, saj je ločil med starozaveznim osebnim bogom in Bogom stvarstva in spoštoval je tako prvega kot drugega...
 

Bog je ljubezen - presežna ljubezen, medsebojna pomoč - najdimo jo!

 © by  Vladislav Stres
 


RESNIČNA PODOBA MARIJE - MARYAM

UKINITEV VESTALK

SKRIVNOST KAINA IN ABELA, LAZAR

KAZALO


domov

 © by  Vladislav Stres