RENICNA PODOBA MARIJA VESTA

GOVORICA FRESK V NAJBOLJE OHRANJENI STAROKRŠČANSKI CERKVI
- EUFRAZIJANA, POREČ, Hrvaška

UVOD:
Zaradi arheoloških najdb v Poreču, Hrvaška, lahko vidimo najbolje ohranjeno starokrščansko cerkev, ter izkopanine ob oz. tudi pod cerkvijo, na svetu. Toda pred najdbo podometnih izjemnih mozaičnih umetnin iz najzgodnejšega obdobja krščanstva, je bila najbolje ohranjena cerkev - cerkev sv. Petra v Rimu. Stala je na mestu kjer je danes mogočna cerkev arhitekta Michelangela, imenovali so jo Konstantinova bazilika. Bazilika je bila zgrajena nad grobom Sv. Petra v 4. stoletju. Leta 1506 so baziliko na zahtevo papeža Julija II. pričeli temeljito obnavljati. Izbrani arhitekt - Bramante je med obnovo uničil številne mozaike prvotne Konstantinove bazilike, saj so ga pri prenovi ovirale, menil je tudi da so zgolj dekoracija. Po smrti Bramanteja leta 1514 je delo prevzel Rafael, leta 1546 pa je delo na cerkvi prevzel Michelangelo. Leta 1823 so zainteresirani požgali cerkev Sv. Petra v Rimu. Pa tudi takrat ni bilo uničeno, vse kar je bilo prenešeno iz prvotne bazilike iz 4. stoletja, kot vem se je ohranilo predvsem nekaj kipov.

Pa si oglejmo najbolje ohranjeno zgodnjekrščansko cerkev - pripoved njenih mozaikov in ornamentov.

Tako kot je bila svečenicam ključna naloga da rodijo preroka, odrešenika - duhovnega vodjo človeštva, tako so bili na drugi strani tisti, ki so takšne otroke iskali da bi jih uničili. Čim bolj se je čas približeval t.im. letu nič tem večkrat so svečenice - božje porodnice bežale s svojim posvečenim otrokom pred roko oblastnikov. Je bilo zaradi tako protibožjega in prevzetnega ravnanja človeški rod povišan ali ponižan, odrešen ali pahnjen v lastne krivde? Če pogledamo naokrog vidimo, da je Jesseus svet le želel odrešiti, odreševal pa je tiste, ki so ga prepoznali.

Evangelij po Mateju 2,14-21., Beg v Egipt:
Ko so odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Bodi tam, dokler ti ne povem; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga umoril.« Vstal je, ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt...Ko je Herod umrl, se je v Egiptu Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in pojdi v Izraelovo deželo, kajti pomrli so tisti, ki so otroku stregli po življenju.« Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo. Ko je slišal, da vlada v Judeji Arhelaj namesto svojega očeta Heroda, se je bal iti tja. Bil pa je v sanjah opomnjen in se je umaknil v galilejsko deželo.

Maryām med poslušanjem ANGELA - osebe s simbolnim tretjim očesom sredi čela in krili - kako jo podučuje o njeni osnovni nalogi - roditi KRISTUSA.
Nad glavo ima Maryām simbol božjega semena, ki ga nammerava roditi. Njena starost bi lahko ocenili na 18 let.

Obraz Maryām, ko je prejela najvišjo iniciacijo - energijo sv. Duha. Starost ok. 30 let.

Maryām ko blagoslavja dva Kateheta v svečeniški stan. Del blagoslova, ki ga je prejela od sv. Duha daje pripravnikoma v svečeniški stan. Starost morda ok. 24 let.

V Evfraziani vidimo 2 stranska oboka z mozaiki. Desni nesporno predstavlja Jezusa med izvajanjem iniciacije. Roki namreč simbolično polaga v glavo dvema katehetoma - duhovnikoma začetnikoma. Levi pa prikazuje Magdaleno. Glede na razporeditev obokov je jasno, da imamo pred seboj sodelavko Jezusa. Kaj počne? Izvaja obred glorifikacije - slavljenja. Na vrh glave dvema presvetljenima na glavo polaga venca slave. Mozaika tu (seveda) niso v celoti odkrili, saj pove za današnje razlage rojstva krščanstva preveč. Menim, da vidimo svečenico ("Magdaleno), ki je delovala skupaj s svojim sinom, tako da je posvečene s strani Jezusa glorificirala. Tako (seveda) se ne moremo prebrati imen dveh svetih mož - imen, ki dobrih deset let po uvrstitvi v zakladnico sveta s strani Unesca, sta še naprej prekrita pod ometom.

Starejše upodobitve so združevale obe vrsti posvetitev v Vestalkah oz Vestah. Zgoraj vidimo dve Vestalki med iniciacijo v višjo duhovnost. Prva izroča mladeniču sveti ogenj, druga pa z roko nakazuje da mu ga daje v glavo.

Tako kot je posvečala npr. Magdalena, so Veste matere posvečale svoje sinove npr. rimske vladarje... Desno zgoraj vidimo kip Nerona z materjo Agripino med obredom glorifikacije.

Še bolj žalosten je omet pod mozaikom krščanske svečenice, ki blagoslavlja apostola:

Pod njim bi lahko bil mozaik s simbolno čašo nesmrtnosti - del SVETEGA GRALA.

Motiv, za katerega predpostavljam da je del vznožja mozaika levega stranskega oboka s podobo Maryām, sem našel na talnem mozaiku starejše cerkve sv. Mavra iz 2. oz. 3. st. novega štetja. Kasneje je cerkev sv. Mavra ostala del presbiterija t.im. Evfraziane. V ok. 6. stoletju je bila cerkev sv. Mavra do tal porušena. Če je to okvirno res potem je tudi obred: “To je moje telo, ki je predano za vas. Ta kelih je nova zaveza v moji krvi.” obred Maryām, matere Jezusa, ko je mazilila Katehete v prenovo telesa. Jezus pa je ljudem dajal nadgradnjo povezanost s Sv.Duhom oz. Sv Duha. Glej RESNIČNA PODOBA JEZUSA. Tako je Maryām razdeljevala telo svoje čistosti, posvečala kruh in pijačo in spreminjala podobo človeškega sveta v božjega.

Maryām je bila zadnja znanejša Vestalka. Red Vestalk je bil naslednik reda Izide. Naloga Maryām je bila odpreti ljudi občutenju Sveta. Tistim, ki jih je blagoslovila in umila s sveto vodo svoje ljubezni in pozornosti je izničila telesno grešnost in jih kot bitja čistosti povezala s Svetom.

Tako so ljudi preobražale v ljudi "ribe" - v ljudi, ki so bili sposobni stalne komnunikacije s t. im. prano.
Ritual je bil sestavljen iz več delov. Uvod je bil spokora in iskreno kesanje, nato maziljenje s sveto vodo in kasnreje ležanje v vodi krstilnice, ki je imela obliko ribe.

Nato je sledil ritual spremljan z blagoglasnim petjem in povzdignjenje v svečenika - božjo ovco.

Krstilnica, ki jo vidite je ostala od prvotne bazilike sv mavra. Krstilnica ima obliko ribe. Služila za obrede prepoznavanja "morja", hindujci bi rekli prane. Vprašamo se kdaj so vlogo tega čudovitega obredja prevzeli moški svečeniki, verjetno ko so bile krstilnice v obliki manjših bazenov nadomeščene s kropilnicami. ?

Vse Vestalke so imele podobno nalogo, Maryām je spreminjala svojega sina Jezusa v božjo ovco - Kristusa.

Podobno upodobitev najdemo tudi v izjemni bizantinski umetnosti, kasneje dodano tudi muslimanski Hagije Sofije. Le da tu angeli niso več prisotni. Tudi na tej upodobitvi zaščitniško sedi na SALAMONOVEM templju. Upodobitev iz 5. stoletja je bližje srži povedi, saj Maryām sedi na oblaku energije, ki se dviga nad templjem, v Hagiji Sofiji pa je ta simbol že materializiran z blazinama, ki poudarjata razpad rimskega cesarstva na dva dela - kičasto cesarskega in bizantinsko "zeleno" vitalnega (Zahodno rimsko cesarstvo je bilo sicer ukinjeno konec 4 stoletja, toda duhovna oblast njihove rimske Rimokatoliške cerkve je ostala. Okrog templja so posajene rože, kar govori da je tempelj središče Raja. Šopkov je trinajst kar govori o številu mesecev, kot jih je bilo pred novo dobo po Jezusu.
Maryām stara morda okrog 20 let, je obkrožena je z dvema angeloma, bog iz višav (energija Oriona, Siriusa...) pa jo blagoslavlja - posveča v svečenico najvišjega ranga. Pred seboj imamo sliko božje poroke med Maryām in najvišjo duhovno energijo - Sv. Duhom. Božje milosti je deležna zaradi otroka, ki je s strani Sv. Duha spoznan za boižjkega sina. Mati okrog leto dni starega sina drži z levico za koleno in z levico za desno rame, kar govori o tem, da bo otroka zavrtela. Želi da otrok, ki ga drži v naročju, kot KRISTUS spremenil svet. Uveljavitev Kristusa, pa je uveljavitev sožitja in sprememba v novo povezanost Sveta. Ob njej sta dva angela, ki z rokami nakazujeta, da naj si prizor ogledamo.

Maryām - mati Jezusa, nikakor ni bila navadna mati. Bila je svečenica najvišjega ranga tistega časa. Svečenice, ki so razporejene levo in desno od KRISTUSA - BOŽJE OVCE, imajo zapisan predznak SCA. Fonološko SCA pomeni nevesta. Očitno so bile neveste Svetemu Duhu oz. najvišjim duhovnim energijam.

Rimski kovanec z obdobja Kaligule, 41 n.š. z upodobitvijo Vestalke, simbol za njeno presežno duhovnost je SC, ostalo kompozicija po tvori prostor ter črko A.

Rimski kovanec na katerem piše ime Vestalke FELICITAS (lat. rodovitnost, sreča, uspeh)

Natančneje si poglejmo prvi dve svečenici oboka, torej nevesto z imenom IVSTINA in FILICITAS:

Obe upodobitvi žensk izražata globoko vero v presežno, oz. visoko duhovno energijo. Pod njima pa je "okras". Toda ta okras ni okras - je zelo zahteven simbol - simbol maternice in ploda. Plod, ki spominja na položeno jabolko je bila ključna naloga svečenic. Menile so da: kontemplacije, čistost življenja, vzgoja za presežno omogoča rojstvo osebe, ki je sposobna duhovno voditi ljudi v prihodnosti.
»Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa!« (primerjaj Lk 1,39-45). Latinsko besedo Felicitas ponekod pišejo tudi Filicitas, obe pa prevajajo s sreča. In res kot iskalka lepote in bistva je bila deležna izjemnih blagoslovov, ki jih je uspešno prenesla na svoje otroke in Vestalka ter Prerok, ki ju je med drugim rodila sta prinesla srečo ljudem na sploh.

Na sliki je upodobitev dveh nosečih žensk. Prva leva je napravljena v rjava, desna pa v zlata oblačila. Noseča Maryām stoji pred svojim svetiščem in razlaga Elizabeti? (materi Janeza Krstnika) skrivnost svoje naloge - spočeti preroka. Elizabeta pred Maryām simbolično privzdiguje krilo in ji tako govori, da mora ženska sprejeti moškega tudi fizično. Maryām z gestikulacijo govori, da to dejavnost prepušča njej in njej podobnim, sama je izbrala pot svečenice. Duhovnik pripoved o postopkih in pogovor z zanimanjem posluša - odgrnil je del skrivnosti.

Simbol novega rojstva pa je razviden tudi na kapitelih stebrov. Ves marmor iz katerega so bili narejeni stebri je bil prepeljan iz t.im. mramornega morja v Turčiji. Kapiteli stebrov imajo okrasne relijefe, s svojstveno pripovedjo.

Še enkrat si poglejmo krogljico nad njeno glavo. Sedaj pa kapljičasto obliko, ki je del spodnjega starodavnega stebra in lesoreza in nato še spodnjega mozaika.

Tudi na drugih stebrih lahko zasledimo podoben motiv kapljice sv. Duha- detalj, ki govori o božanskem semenu, ki je prišlo na Zemljo. Maryām imenujejo tudi Theotokos (grško) - božja porodnica.

Z rojevanjem otrok, vrednih imena, so matere božjih otrok nosilni steber prihodnosti civilizacije. Na spodnjem grško oblikovanem stebru vidimo žensko, ki ima na glavi krono sestavljeno iz semen.

Toda temu simbolu na starokrščanskih stebrih je zelo podoben staroegipčanski slikopisni hieroglif. Pred nami je lesorez, ki opisuje duhovna sporočila svečenika Hesireja iz Sakkare. Hesireja umeščajo v 3. dinastijo 2700 p.n.š. Na tej upodobitvi je božje seme stiskano - preizkušano med levo in desno stranjo.

Ramzes IV., dolina kraljev, Kairo (posebej pozorni bodite na božjo kapljico, ki pade na "razmočeno zemljo" in je potem kot plod dana pred preizkušnje.

Stranski del staroegipčanske skrinje.

Egipčanska svečenica je verna do te mere, da svoje telo jemlje kot posodo za duhovne energije, ki prihajajo vanjo iz drugih "svetov". Otrok, ki ga daruje svetu ljudi ima v sebi božanska "semena" in je zato prerok. Pred stoletji in nazaj so verjeli v obstoj duše kot energetskega pojava.

Tudi ta motiv je iz muzeja Borgia, Rim. Vidimo "vmešavanje" točneje dopolnjevanje nebesnega otroka oz. jajčka 2 zemeljskih. Nebesni je prišel na "krilih".

V muzeju Loure v Parizu, Department of Egyptian Antiquities1550 -1295 p.n.š. in Medina el-Gurob 1300 p.n.š., vidimo podoben staroegipčanski motiv. Dekleta imajo nad glavo seme, mlajša uživa otroštvo in se z njim posebej ne ukvarja, starejša pa poje o veselju skozi simbolno igranje na lutnjo in petje. Upodobitev govori da je dom dovolj uredila, da lahko postane mati. Seme duhovnosti od zgoraj je že padlo vanjo, kot v razmočeno zemljo - poglejmo si stranski kapljici, ki sta seme obškropili. V fetus implementirati energetsko substanco sv. Duha je bila kot kaže osnovna naloga številnih starodavnih svečenic od Maat, Nut, Isis do Vestalk med katere je spadala tudi izjemna ženska in svečenica Marija - Maryam.

Maryam v visoki nosečnosti. Ob njenem telesu je narisana aura, okrog glave in dela nog je aura zlate barve.

Podobne svečenice kot Vestalke v Evropi so bile tudi v Kambodži. Na sliki vidimo svečenico v visoki nosečnosti, z desno roko gladi plod, levo pa ima oblikovano v obliko vazice, ki simbolizira da je ima v sebi božje seme. Prostor okrog nje simbolizira auro - ker je aura fizično nevidna je prikazana kot negativ t.j. prazen prostor. Tudi starejše upodobitve ključnih oseb krščanstva so bili pred stoletji nazaj upodabljani z AURO. Zardi prikrivanja skrivnosti da energije so in da so za naš duhovni obstanek še kako potrebne jih na sodobnih praviloma ni več.

Posebej bodite pozorni na roki zgornje svečenice, saj so dokaj podobno postavljene kot enostavni ladijski vijak. Pripoved bi se lahko glasila: " Povzdigujem te, ki daruješ iz sebe z vero v ljubezen in se odrekam tebi ki si zagledan v možne sadove drugih.

Ogledali smo si starejše upodobitve svečenice, poglejmo si še novejšo preko spleta zelo razširjeno upodobitev?

Sam sem mnenja, da so tovrstne slike in obvestila norčevanje iz svečenice in njenih plemenitih ciljev.

Kapitela dveh stebrov tik ob vhodu v baziliko. Levi steber preko simbolne govorice prikazuje oploditev - seme v uterusu oz. maternici, desni pa da se je razvil poganjek.
Rastlinski simboli govorijo o zanositvi in razvijajočem se fetusu. Kapitela obeh stebrov, ki sta na samem vhodu v Evfrazijevo baziliko sporočata da se je rodila izjemna oseba - napovedujeta rojstvo odrešenika - Jezusa.

Maryām je verjela v svetega Duha in to tako zelo, da je bila ena najpomembnejših svečenic svojega časa. Da bi bil otrok čim bolj sin Boga Očeta se je kot svečenica povsem izognila spolnim odnosom z moškim(i). Zato je bila DEVICA. Pa si poglejmo zgodbo o VESTALKAH.