"Ko se popolnoma ne strinjaš z njihovo edino zveličavno resnico
te sovražijo tako eni kot drugi."

"Nedolžne žrtve tako ene kot druge strani so posledica neurejenosti človeške družbe, bede, ki se je skrivala tako v političnem kot cerkvenem vrhu za časa svetovnih vojn.
Posledica nesprave je da trpijo predvsem potomci povojnih pobojev in svoj gnev usmerjajo na - zdaj tega, zdaj onega, kot pač prepoznajo krivce oz. njihove pristaše.
Žrtev nerešenih problemov pa smo predvsem prebivalci Slovenije, ki nismo aktivno udeleženi v del krivic in krivičnih in smo v večini.
Žrtev je tudi Slovenija kot država.
Brez dejanske sprave se Slovenija ne more razvijati kot normalna država."   


OBSODBA TOTALITARNIH IN AVTOKRATSKIH REŽIMOV
KAJ?  KAKO?
 

 

Evropski parlament je aprila 2009  sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je pozval k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Resolucija izpostavlja resnično pereč problem. Vodja poslanske skupine SNS je v poslanski pobudi zapisal, da o neustreznosti obravnave v resoluciji Evropskega parlamenta o totalitarizmu "zgovorno priča že gola statistika, kaj šele vsebina. Od skupaj 39 uvodnih ugotovitev, glavnih točk in alinej decidirano navaja komunizem in stalinizem enajst točk, fašizem in nacizem pa le ena"..«  (vir objava 25.08.2009).
 

Ni prav da za zločine proti človeštvu obsojamo ideologije - ideje npr.:  komunizma, kapitalizma, klerikalizma in drugih izmov saj so filozofska vprašanja o katerih je prav da se pogovarjamo morda tudi sporečemo. Če pa jih kot ideje sramotimo, prepovedujemo, komunikacijsko izbrišemo  smo naredili neumnost in si nadenemo nove plašnice. Prav je, da obsojamo zločine konkretnih režimov: npr. Hitlerjevega nacionalsocializma, Musollinijevega fašizma, Stalinovega socializma, Titovega socializma, še ne dovolj poznan katoliški satanizem nekaterih papežev, kardinalov… pa še to le v delu sistemskih in izvedenih kršitev temeljnih človekovih pravic.

 

Skušajmo najti psihološke razloge za to da so dejansko nekateri ljudje mislili da je povsem v skladu z naravo da določene skupine ljudi prevzgojijo, če pa to ne bo šlo pa iztrebijo. In ker so bili pri prevzgoji šibki so se oprijeli predvsem iztrebljanja.


Kdo je zanetil ideje o nevrednosti življenja  posameznih skupin ljudi? Podstat za tovrstno razmišljanje je delitev ljudi na  ELITO in PREPROSTO RAJO. Za elito so odločevalci v Nemčiji proglasili vse t.im. čistokrvne Nemce. Kdo je čistokrven Ariec in kdo ustreza kriterijem, pa je odločala ozka skupina oblastnikov predvsem člani združenja Thule. Kako zelo so se zavezniki bali delovanja Thule, samo po sebi govori dejstvo da so zavezniki tvegali vojni zločin, saj so Dresden vojaško neupravičeno do tal zbombardirali po koncu II. svetovne vojne. Razlog je bil, da je Hitlerja usmerjala dresdenska loža Thule katere član je bil.  Stalinizem pa je odstranjeval vse, ki niso bili komunisti z višjo družbeno zavestjo. Kaj pa je višja stopnja komunistične zavesti pa je odločal ozek krog ljudi okrog Stalina in nato samo še Stalin kot diktator. Oba režima sta v medvojnih letih pobila več deset milijonov označenih za psihično in fizično neprimerne.
 

Kdo je bil skrivnostni dr- znanosti Joseph Goebbels?

 

Papež Pius XI(maj 1857 – februar 1939) in Joseph Goebbels, Sklenil je kjonkordat z Mussolinijem, nato pa 20. julija 1933 Reichskonkordat s Hitlerjem.

 

Paul Joseph Goebbels je bil rojen 29. oktobra 1897 v Rheydt, v Porenju. Njegov oče, Fritz Goebbels je bil delovodja lokalne čistilne naprave v tekstilni industriji. Njegova mati, Maria Katharina Odenhausen pobožna katolika pa je kot kaže izhajala iz judovske družine.

Joseph Goebbels je obiskoval katoliško župnijsko osnovno šolo in potem gimnazijo v Rheydt. Štipendija katoliške Albert Magnus družbe mu je omogočila, da je študiral na več univerzah. Preden je v 24 letu starosti doktoriral v Heidelbergu leta 1921 je študiral na univerzah: v Bonnu, Freiburgu, Wuerzburg, Kölnu, Frankfurtu, Münchnu in Berlinu. V teh slavnih institucijah – takratnem cvetu nemškega visokošolskega izobraževanja - se je Goebbels osredotočil na študij filozofije, zgodovine, literature in umetnosti in izobraževanje nadaljeval z učenjem latinščine in grščine.

Postati je želel pisatelj. Leto dni po doktoratu je napisal avtobiografski roman Michael, ki pa ni bil objavljen. Mihael je angel, ki z ognjem in mečem vzpostavlja nov red.  V naslednjih nekaj letih je končal tudi 2 igri v verzih, Popotnik (okoli Jezusa Kristusa) in The Lonesome Guest, ki pa nista bila uprizorjena.   Tudi v novinarstvu ni imel več sreče. Časopisu Berliner Tageblatt, je oddal na desetine člankov a se ni mogel zaposliti kot novinar. Nadel si je nadimek Ram s katerim se je predstavljal predvsem ženskam, ki jih je zapeljeval. V Nacistično stranko je vstopil leta 1924. Med keti 1926-1928 je delovalo združenje Opus sacerdotale Amici Izrael je v okviru katoliške cerkve. zavzemali so se za odstranitev judov . Profesor Longerich v biografiji Gobbelsa piše: Ko se je povzpel po lestvici nacističnih politiki je na poti ob istem času imel pogosto občeval z dvema ali tremi ženskami.   Več

 

Adolf Hitler je v govoru v Berlinu na 24 oktober 1933: We were convinced that the people needs and requires this faith. We have therefore undertaken the fight against the atheistic movement, and that not merely with a few theoretical declarations: we have stamped it out."   "Prepičani smo, da so ljudje, potrebujejo in zahtevajo ta boj. Zato smo zavezani boju proti ateističnemu gibanju, in sicer ne le z parimi teoretičnimi izjavami, ampak z ukrepi da je zatrt." -

 

Kdo je bil skrivnostni  papež Pius XII oz. Eugen Pacelli?

Eugene Pacelli je bil rojenl v Rimu leta 1876 v aristokratski družini kjer je že v rani mladosti preko vzgoje spoznaval velike razlike med ljudmi (aristokracija- plebs). Leta 1917 ga je papež Benedict XV imenoval za apostolskega nuncija na Bavarskem in škofa Sardisa, par mesecev kasneje pa za nadškofa. Takrat je služboval predvsem v Münchnu. Leta 1925 je nunciaturo preselil v Berlin, torej v gnezdo že živahno delujočih nacionalsocialističnih razgrajačev, provokatorjev in bodočih izvajalcev zločinov II. sv. vojne. Papež Pius XI ga za kardinala in osebnega tajnika imenuje leta 1929. 30. januarja 1933 - Adolf Hitler postane kancler Nemčije, kmalu nato so bile za marec razpisane ponovne volitve, to pa je preprečil požig Raichstaga, 28. februarja je na podlagi požiga izdal zakon preko katerega  je začasno ukinil temeljne človekove pravice, ob volitvah 6. marca je njegova stranka NSDAP dobila že 43, 9% vseh glasov, toda to še ni bilo dovolj da bi postal DIKTATOR.  Junija 1933 uvede obveznost doniranja NSDAPja za vsa nemška podjetja. V tem času je bilo preganjanje manjvrednih in nevrednih skupin prebivalstva t. im. barbarov (Palestinci, Judje...) že v polnem pogonu. Govorimo lahko o začetku uvajanja vse bolj nasilnih procesov eugenike.  Papež  Pius XI je preko osebnega tajnika in kardinala Eugene Pacellija z Nemčijo 20. julija 1933 sklenil KONKORDAT – rešil vsa odprta vprašanja med državo in cerkvijo, kancler Adolf Hitler je na tej podlagi izdal zakon o izvajanju konkordata.  Podobno je tovrstno pogodbo leta 1933 sklenil tudi z »urejeno« Austrijo, leto dni kasneje z »urejeno" Portugalsko…  Če vemo da je  program nacionalsocialistične stranke že leta 1920 vseboval vse najpomembnejše elemente nacistične ideologije, od antisemitizma in arijske rasne teorije do zahtev po ustvaritvi velike Nemčije in pridobitvi življenjskega prostora za arijsko raso, je jasno, da je imel podporo tudi v katoliškem delu RKC. V nasprotnem do konkordata ne bi moglo priti. Nacizma ta del cerkve ni razumel kot delo proti Bogu, ampak ravno obratno. Samo tako se lahko razume kako zlahka, velikokrat brez kančka slabe vesti so zaposleni uradniki,  vojaki, pazniki zaporov... izvajali genocidno politiko. 

Takoj po izvolitvi je ustvaril poseben oddelek za Žide v nemškem delu informacijske pisarne Vatikanu. Preganjanja Judov in koncentracijska taborišča ni obsodikl nikdar.
 

Po smrti Piusa XI. je bil Eugene leta 1939 izvoljen za papeža z imenom Pius XII, saj je nadaljeval njegovo delo.  
Kaj je eugenika? S pogodbo o Ustavi EU je prepovedana. Eugenika je selekcija med ljudmi tako da se izbrane skupine  "genotipe" slavi, druge z nenasilnimi in v skrajnem primeru nasilnimi sredstvi onemogoči - uniči (uničenje kulture, gospodarstva, eliminacija).  Eugene Pacelli - Pius XII je vladal vesoljni RKC med leti 1876 -1958. Nekateri ga s knjigami opravičujejo in prikazujejo kot rešitelja tisočih, za kar imajo seveda tehtne argumente, drugi ga obtožujejo zločinov proti veri in človeštvu za kar imajo kot kaže prav tako tehtne argumente in to kljub izpuhtevanju dokaznega materiala. Dokazni material izpuhti na več načinov:  uničevanje, zatajevanje, napačno prevajanje…  Ali je res, da je morda škof, kardinal in kasneje Pontifex Maximus - papež v telesu Eugene Pacellija  preko skrivne združbe Thule zgradil oblastni aparat in ideologijo, ki se je sprevrgla v podivjano zlo, ali pa je vse skupaj zraslo na zelniku zavedenih, podivjanih, ubogih nacionalsocialistov, fašistov..?

 

p.s.:
Februarja 1933 za potrebe volitev NSDAP  od vodje industrialcev Gustav Kruppa prejme 3 milijone nemških mark.
1934 je kancler Hitler poslal v nemški parlament svoj zakon o izjemnih pooblastilih preko katerih bi postal DIKTATOR.  Za zakon je bila potrebna dvotretjinska večina, do te pa ni mogel priti. Dobil pa je za zunanje opazovalce povsem nelogično podporo, podprla ga je stranka, ko je bila nagovorjena s strani papeža. Z zakonom je postal absolutni vladar Nemčije.  Nekaj zelo konkretnih odgovorov o resnični vlogi Vatikana med drugo svetovno vojno lahko najdemo v knjigi Jezuiti, kjer je tudi izjava papeža Pija XII.: "Hitlerjeva vojna je plemenito dejanje za obrambo evropske kulture!" In goreč katolik Hitler je v svoji knjigi »Mein Kampf« pripomnil: »Delam samo to, kar cerkev počne že 1500 let, vsekakor temeljiteje.«
http://nobeliefs.com/nazis.htm  
http://one-evil.org/people/people_20c_Pius_XII.htm
http://kulturserver-hessen.de/home/zeitzeichen/konkodat.htm
http://isurvived.org/Frameset4References-3/  
ipd

Nujno je, da osnovne človekove pravice in sonaravni razvoj sprejmemo kot ključne vrednote prihodnje civilizacije ljudi.
Totalitarnosti konkretnih režimov moramo nujno obsoditi, tako civilnih, kot verskih, v nasprotnem bo civilizacija še bolj zašla v meglo nedefiniranih ciljev in razkroj, vsaj v pomembnem delu pa tudi v samoukinitev!

Več o obsodbi totalitarnih režimov:
 ZAVEDANJE GREHA

 

Vladislav Stres

 

SPRAVA GLEDE USPEHOV IN ZLOČINOV NAŠE POLPRETEKLE ZGODOVINE

 

 

Leta trajajoče razprave o spravi opisuje aforizem Alberta Einsteina:
„Teorija je, ko se vse ve, a nič ne funkcionira.

Praksa je, ko vse funkcionira, a nobeden ne ve zakaj.
 

SPRAVA je možna le če se ugotovijo skupni interesi tako levih kot desnih, predvsem pa večine, ki spolitizirano dogajanje zgolj opazujemo.
Ugotovljeni skupni interesi bodo trajnejši, če bodo pošteni in pravični.       

Osnovna pravica človeka je pravica do relevantnih podatkov. Samo na podlagi relevantnih podatkov tako v dobro kot slabo je možno reševanje zahtevnejših problemov med katere spada tudi t.im. sprava. Predlagam, da je pravica do relevantnih podatkov o navdihujočosti kot krivičnosti titoističnega kot posttitoističnega režima v Sloveniji skupni interes. Zato moramo narediti predstavitev dokumentov kot elektronsko bazo podatkov pozitivnih in negativnih dejstev titoizma.
 

Albert Einstein:
“Problemov ne moremo reševati z enakim razmišljanjm, ki smo ga uporabljali, ko smo jih naredili.”

 

Zakaj v 18. letih nismo prišli do sprave polpretekle zgodovine? Rešitev očitno ne zmorejo najti ostareli preostali partizani, niti ostareli domobranci, razlogov je več, morda za ene velja zaznamovanost z oblastjo, drug razlog so lahko osebne travme, napačne odločitve in brutalnosti zagrešene v mladosti nekaterih med njimi, ki jih potiskajo vstran in v podzavest. Realno življenje dokazuje, da se na dosedanji način reševanja problema sprave ne pride nikamor. Prekiniti moramo z odvisnostjo od sodb tako enih kot drugih in narediti svojo lastno. To pa zmoremo le na podlagi verodostojnih podatkov.          

Napake se lahko odpusti, če se jih spozna in, če se naredi vse, da se jih tako ali drugače odpravi. Če pa se prikriva, namesto da bi se raziskovalo, v primeru nedolžno mučenih in ubitih govorimo o zločinu, ki je v primeru prikrivanja še hujši, kot bi bil sicer.     

 

Oglejmo si še eno aforistično misel Alberta Einsteina:
“Samo dve stvari sta brezkončni: vesolje in človeška neumnost; za vesolje nisem povsem  siguren.”

 

Zakaj jo omenjam? S povojnimi prikritimi grobišči, mučenji, preganjanji nedožnih imamo kot družba strahotno breme. Breme se kaže v polariziranosti levih in desnih, ki obtožujejo drug drugega. Še pred kratkim so številni  predvsem t.im. leve opcije imeli ključne vzvode oblasti, posredno je njihovo mnenje pomembno še dandanes in realno vpliva na politično ozračje.  Oba tabora imata v marsičem prav, ni dovolj namreč obsoditi samo del zločinov del pa spregledati, zločin proti Sloveniji so  bili tudi fašizem, nacionalsocializem, kolaboracija domačih izdajalcev Slovenije, medvojni odkriti klerofašizem številnih duhovnikov. Mi, ki nismo bili nikakor udeleženi v teh preteklih dogajanjih smo žrtve medsebojnih obtoževanj.

Smo družina, cela Slovenija je ena družina, ki mora spore preseči. Kot velika družina lahko spore razrešimo le tako da reševanje problema pogleda na novejšo zgodovino dejansko prevzamejo ljudje, ki niso obremenjeni, niti indoktrinirani s strani tega ali onega pomembneža, te ali one skupine, lože ipd. Prva naloga pa je zbrati podatke in jih predstaviti javnosti tako da bodo dobro dostopni.  Družina je do svojih članov strpna, tu in tam pa jih kdo dobi tudi po „riti“. To pa je tudi vse. Najpomembnejši podatki o prednostih in slabostih titoizma in dandanašnjih recidivov totalitarnosti so težko dostopni. Kako naj brez podatkov, ki bi jih morali dobiti tako šolarji kot vsi ostali državljani javnost sprejme kakršno koli relevantno mnenje. Brez celovite informiranosti lahko z javnostjo manipulira zdaj ena zdaj druga skupina „podučenih“.           
 

Javnost ima pravico do obveščenosti o ključnih podatkih svojega obstoja tako preteklega kot sedanjega. Ker ni ustrezno obveščena je to le še en od posrednih dokazov da se recidivi totalitarizma v Sloveniji še vedno prisotni.       

Posledica navijaštva in nepravičnosti udeležencev je, da bivšega titoističnega režima po 18. letih samostojne Slovenije nismo sposobni niti v nekaterih delih pohvaliti, niti javno obsoditi zločinov, ki jih je preko odločevalcev in izvrševalcev režim zagrešil.

 

Za dosedanje razpravljalce pa še zadnji aforizem Alberta:
„Teorija je, ko se vse ve, a nič ne funkcionira.

Praksa je, ko vse funkcionira, a nobeden ne ve zakaj.

 

 

Pred nami sta tako dva ključna problema:

 

- RAZLIČNOST INTERPRETACIJ – presega se ga preko boljšega informiranja.
 

  

 

PISMO Janezu Stanovniku, predsedniku ZZB NOB Slovenije,
z dne 25. 05. 2008

  


PISMO  Justinu Stanovniku,  odgovornemu uredniku časopisa Društva Nova slovenska zaveza - Zaveza, z dne 01. 06. 2008
   
Boj proti naci fašizmu je bil nujna in pravilna izbira, ki pa je zaradi zločinov med samimi zavezniki pri bojevanju proti naci fašizmu zgubil veliko svoje kredibilnosti. Več ZAVEDANJE GREHA Par komentarjev:  HUDA JAMA


 

Na družbeni ravni
Posledica potresa je Tsunami, posledica zločinov in bede je, da si pravico ljudje vzamejo v svoje roke in sodijo kakor znajo ter vedo, tudi zaradi zamer, nekateri tudi kot psihično prizadeti bolniki. 


Na osebni ravni
Posledica dela proti človeštvu je razpadanje vegetativnega živčevja. Hitler je bil nenavadno bolan človek. Zanj je skrbel izjemen zdravnik, tako da je svojo agonijo lahko podaljševal. Zanimiva je tudi zdravstvena agonilja Pacellija več...

 

- OBSODBA IDEOLOGIJ ALI REŽIMOV -  obsojanje ideologij pelje le v slepe ulice medsebojnih nadaljnjih prerekanj. Obsoditi je treba konkretne režime v okviru dejanskih kršitev človekovih pravic, bi omogočila delovanje strok in umik politikantstva. Namesto obsodbe kapitalizma, komunizma se obsodi stalinov in titov socializem v okviru  kršitev človekovih pravic, kot npr. ponižujoča mučenja, prisilno delo, neenakopravno obravnavanje, eugenika oz. genocidnost...

 

Vladislav Stres

domov