dost ´mamo

 UKRADLI SO NAM DRŽAVO
    DOSEDANJE USTAVE SLOVENIJE IN TEMELJNI DOKUMENTI
 

PREDLOG NOVE USTAVE RS
Ustava države Slovenije    PDF

USTAVA RS PRED SPREMEMBO 2013
(vejavna zaradi kasnejših neustavnih sprememb ob ukinjanju pravic do referenduma?)
.

    
    Koalicija je 26.10.2012 V DZ RS POSLALA PREDLOG SPREMEMBE USTAVE - pod imenom nov REFERENDUMSKI ZAKON    


Javna razprava o spreminjanju Ustave brez zainteresiranih poslancev.
Razprave se je udeležilo ok. 28 predstavnikov civilne družbe

Javna predstavitev mnenj o Predlogu za
začetek postopka za spremembe Ustave RS
17. 10. 2012¸, velika dvorana Državnega zbora
- TV posnetek razprav
 

JAVNE RAZPRAVE glede kasneje spremenjenih členov Ustave RS 2013 ni bilo, zato je bila sprememba ustave narejena protiustavno  

Na vprašanje koliko poslancev prisostvuje javni predstavitvi mnenj, ki je ključni del spreminjanja slovenske Ustave, predsedujoči Gregor Virant
ni odgovoril.
in par - ok. 5 poslancev.


Neopravljanje ključnih opravil, za sprejemanje odgovornih odločitev, je v parlamentu RS nekaj povsem običajnega.

Gregor Virant: »Javno predstavitev mnenj je Ustavna komisija sklicala na pobudo nekaterih civilno družbenih organizacij, ki so že na seji Ustavne komisije želele izraziti svoje stališče o predlagani spremembi.« Uvodna izjava predsedujočega na javni predstavitvi mnenj  TV posnetek.

 Dopolnitev: Pobuda ni prišla s strani nekaterih civilno družbenih organizacij ampak şo pobudniki znani - prvopodpisani Gvido Novak, ki je bil skupaj s sopobudniki Vilijem Kovačičem, Andrejem Šiškom Zveza Hervardi, Vladislavom Stresom tudi prisoten na omenjeni seji Ustavne komisije. Na seji sta s strani civilne družbe prisostvovala tudi Aleš Primc in Blaž Babič, Vojko Kogej.

Katarina Hočevar: "prepričana sem, da bodo tudi na podlagi teh pomislekov, ki ste jih danes dali - da bomo tudi v okviru političnih strank in svojih poslanskih skupin besedilo ponovno pretehtali in presejali."

p.s.:  povedano ob zaključku javne predstavitve s strani prvopodpisane pod  Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije.

Dopolnitev: Zainteresirana javnost je torej dosegla, da je javna predstavitev o spremembi družbene pogodbe sploh bila in da se bo besedilo predloga USTAVNIH SPREMEMB zopet pretehtalo in presejalo.

+

Predlog za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o spremembah Ustave Republike Slovenije: dokument, ki omogoča obdelovanja besedila za lastne potrebe dobite tu  (pdf).

+

GVIDO NOVAK

Glavni argument ustavnega sodnika dr. Toneta Jerovška v enem njegovih odklonilnih mnenj
pri presojanju kršitev referendumskega postopka je bil, da ima, citiram "Ljudstvo ima celo
prednost odločati neposredno, če to zahteva z ustavo predpisano število volivcev."    več...		 ANDREJ ŠIŠKO - ZVEZA HERVARDI  - predstavitev mnenja

 Petdeset podpisanih poslancev pod vloženim predlogom namreč namerava državljanom odvzeti ali vsaj močno omejiti temeljno ustavno pravico do sodelovanja pri sprejemanju oziroma zavračanju zakonov, ki urejajo življenje v naši družbi.
 Predlagamo , da se Postopek za spremembo Ustave RS vodi vsaj eno leto, v tem obdobju pa naj civilno-družbene organizacije, zainteresirani posamezniki in stroka v argumentiranem soočanju mnenj izoblikujejo povsem novo Ustavo RS, kajti obstoječa je nastala v ozkem krogu pravnikov in v obdobju, ko vključitev širše javnosti v njen nastanek ni bila mogoča. več		 VILI KOVAČIČ

Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI) naj se dopolni tako, da bo civilnim iniciativam olajšana pot do referenduma. Omejitve z overovljanjem podpisov za pobudo so v celoti nesprejemljive. več...
 
DOPOLNITVE USTAVE IN PREDLOG DOPOLNITEV ZRLI
- ZAKON O REFERENDUMU IN LJUDSKI INICIATIVI
Vili Kovačič, Andrej Šiško, Gvido Novak, Vladislav Stres
 
Zainteresirana javnost je na javni predstavitvi na Ustavno komisijo naslovila predlog glede dopolnitve strokovne skupine za dva člana, vsak izmed treh predlaganih pa je lahko v vlogi nadomestnega člana:
dr. Rudijem Kocjančičem, dr. Jurijem Toplakom in Blažem Babičem.
Združenje Hervardi je predlagalo specialista praktika za izvajanje 90. člena Ustave RS, ki je predmet ustavne revizije, Blaža Babiča
 
OBLASTNIKI SKUŠAJO UVELJAVITI DIKTATURO TAKO DA KRČIJO PRAVICO DO REFERENDUMA
IN TO SKUŠAJO UZAKONITI TUDI PREKO SPREMEMBE USTAVE

USTAVA RS je družbena pogodba, spreminjanje njenih temeljev je možno samo z najširšim posvetovanjem.

Omejevanje pravice do referenduma volivcem je pot v še večjo samopašnost oblasti in nadaljnje drsenje v družbo konfliktov.    

 
ZAHTEVE DRŽAVLJANOV GIBANJA ZA PRENOVO SLOVENIJE
Ustava verjame v državljana, v  možnost kritične presoje volivca, da odloča o tem kaj je prav in kaj ne. Zato je treba referendumsko zakonodajo ustrezno zakonsko ali pa Ustavno urediti. Pravica do referenduma namreč izhaja iz temeljnih opredelitev zapisanih v prvih členih Ustave RS. Graditi demokracijo pomeni da moramo odpravljati ovire za ugotavljanje zahtev volilnega telesa. 
Pravica do referenduma zadeva sam temelj naše Ustave, ki opredeljuje Slovensko državo kot DEMOKRATIČNO v kateri ima VLADAVINO LJUDSTVO.
DEKLARACIJA ZVEZE CoS  

 

Ali so že  dani pogoji za aktivacijo 92. člena Ustave RS  (vojno in izredno stanje)?

Ali je RS že ogrožena in je tehnična vlada nujnost ali pa je le nov nateg - nova improvizacija "svete trojice"?

92. člen (vojno in izredno stanje)  Izredno stanje se razglasi, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. O razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog vlade državni zbor.

Državni zbor odloči o uporabi obrambnih sil.  Kadar se državni zbor ne more sestati, odloča o zadevah iz prvega in drugega odstavka predsednik republike.  Odločitve mora dati v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

V odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-47/94 beremo: "Ustava v 90. členu z določbo petega odstavka, da se referendum ureja z zakonom, ne daje pooblastila za omejevanje ustavne pravice zahtevati razpis referenduma, tako da bi bila glede določenih vrst zakonov ta pravica izvzeta, ker je v prvem odstavku 90. člena Ustava sama določila obseg te pravice z določbo, da se referendum lahko razpiše o (vseh) vprašanjih, ki se urejajo z zakonom.
Z omejitvijo pravice iz 90. člena Ustave se indirektno omejuje tudi ustavna pravica iz 44. člena Ustave (pravica sodelovati pri upravljanju javnih zadev posredno ali neposredno, torej tudi z referendumskim odločanjem)."  Vir


“Izrodi se vsaka država, kjer je oblast zaupana le voditeljem. Le ljudje sami so varni varuhi države. In če menimo, da ljudstvo ni dovolj izobraženo, da bi povsem prosto izvrševalo svojo oblast, ni rešitev v tem, da jim oblast odvzamemo, ampak da jih izobražujemo in informiramo. To je pravi korektiv zlorab ustavnih pristojnosti.”
Thomas Jefferson (glavni avtor Deklaracije neodvisnosti in eden najvplivnejših ustanoviteljev Združenih držav Amerike). Vir

ob dejstvu, da Slovenija ne deluje kot pravno urejena država in se v njej hudo kršijo: suverenost, samostojnost, neodvisnost,   človekove pravice, temeljne svoboščine in mednarodno zavezujoči pravni akti.

Parlament spreminja ustavo vsem državljanom, v okoliščinah ko ga podpira samo še četrtina volivcev.

Bo naslednji ukrep Parlamenta ukinitev Državnega sveta, saj tudi ta "ovira" delo parlamenta v kriznih "izrednih" razmerah?
 

PO ZAKLJUČKU RAZPRAV V DZ RS SMO SE USEDLI ZA MIZO IN PRIDNO DEBATIRALI.
DEBATA JE BILA DOKAJ GLASNA IN BILI SMO POVSEM SAMI.
PA STA MED TEM, PRIŠLA DVA MLADCA IN KAR NAPREJ KAO  GLEDALA NA TELEFONE. 
LE KAJ STA POČELA? STA PRISLUŠKOVALA Z ODPRTIMA MOBILNIKOMA?
Z GOVORJENJEM SMO JU PRAV GOTOVO MOTILI.
okrog in okrog pa so bile MIZE prazne. bile so bistveno bolj oddaljene kot njuna sosednja.
OPAZIL JU JE VOJKO, KI JE SICER ASTRONOM,
PA NE VIDI SAMO ZVEZD IN RAKET.
ČE JE RES TAKO JE ŽALOSTNO
V KAKŠNI POCESTNIŠKI DRUŽBI ŽIVIM!

 

IZJAVA SPREMEMBA USTAVE OPS!
TISKOVNA KONFERENCA

Na konferenci je bilo 11.10.2012 medijem izročeno tudi
Stališče in mnenje zainteresirane javnosti

DELO   STA, 2.  e revija    m delo

 
POBUDE IN ZAHTEVE ZAINTERESIRANE JAVNOSTI

PREDLOG ZA PREDSTAVNIKA CIVILNE DRUŽBE 
VKLJUČEVANJE V DELO USTAVNE KOMISIJE
 Mnenje OECD o referendumski zakonodaji v Sloveniji
PREDLOG za zaustavitev postopka spreminjanja ustave RS,  II.
 
 za ZJ: Gvido Novak   

POSKUS DISKVALIFIKACIJE GVIDA NOVAKA
- ali država v kateri so nekateri novinarji odločajo za zamolčanje sporočil glede spreminjanja ustave RS in obenem napadejo tiste, ki želijo razkriti ozadja ter predloge.
 

  
ODGOVOR PREDSEDNIKA USTAVNE KOMISIJE DZ
SKLIC SEJE USTAVNE KOMISIJE 4.10.2012
PREDLOG SKLEPA USTANOVITVE POSEBNE SKUPINE
za DZ RS: Gregor Virant  

Izgon zainteresirane javnosti iz ustavne komisije
javno pismo predsedniku DZ  (Vili Kovačič)

JE SPREMINJANJE USTAVE ŠE LEGITIMNO?
 

 

 ZVEZA DOMOLJUBNIH DRUŠTEV HERVARDI
Kot kaže so se parlamentarne stranke že tajno dogovorile, da bodo spremenile Ustavo RS na način, ki je sicer navidezno zakonit, vendar obenem ni legitimen, saj je nedvomno nesprejemljiv in pomeni neposreden napad na ustavno ureditev Republike Slovenije ter na temeljne odnose med ljudstvom in oblasti željnimi. Več
POSLANCI PROTI DRZAVLJANOM in spreobrnenje Franceta Bučarja  - Vili Kovačič
Parlamentarne politične stranke v sostorilstvu rušijo Ustavo RS

 

REBUS "TRI OPICE"  

Ključni vodje Slovencev so (bili) PRAVNIKI, PODROČJA, KI PRAKTIČNO NE DELUJE IN SE TO TUDI NIKOGAR NE TIČE.

O PROBLEMATIKI  TRETJE - SODNE VEJE OBLASTI BI MORALI BITI DRŽAVLJANI DOBRO OBVEŠČENI.
Stanje tovrstne obveščenosti o teh treh vejah oblasti pa je izjemno slabo..

Iz raziskave »Zaupanje javnosti v sodstvo« Toševega inštituta lahko razberemo, da je sodstvu med letoma 2002 in 2006 zaupalo od 33 do 38% anketiranih.
Danes je ta rezultat najverjetneje že prepolovljen.

Vir: »Grafični prikaz zaupanja javnosti v sodstvo med obdobjem 2002 in 2006« 

http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/pirc-ales.pdf

.

3. člen Ustave RS.  V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
 V Sloveniji oblasti ne moremo izvrševati saj niti ne vemo kdo predstavlja sodno vejo oblasti. Kdo vrši strokovni nadzor nad delom te veje oblasti? Je to v nekaterih primerih vrhovno sodišče RS, v drugih Sodni svet, v tretjih DZ RS? Popolna nepreglednost onemogoča ugotavljanje dejanskega stanja, nadzor… Javnosti tovrstne informacije popolna neznanka.
131 člen Ustave, ki določa Sodni svet je pomanjkljiv, saj ne opredeluje vrhovno oblast sodne veje oblasti, to pa omogoča spodnje nejasnosti in izmikanja od odgovornosti za napake izjemno pomembne veje oblasti. Sodni Svet potisnjen na raven nekakšnega posvetovalnega urada. Sodna veja oblasti je tako razvojno okrnjena saj je nihče v celoti ne predstavlja niti ne zastopa.  Posledice so znane. Sodna veja oblasti potrebuje celovito sanacijo.

KAJ JE NA SPLETNIH STRANEH O SVOJEM POLOŽAJU ZAPISAL SODNI SVET RS:
 "Sodni svet je državni organ, ki ga opredeljuje 131. člen Ustave Republike Slovenije.  Samostojnost Sodnega sveta kot državnega organa sui generis je bila potrjena tudi z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-224/96 z dne 22.5.1997, ki v točki 11 ugotavlja, da ni mogoče sklepati, da je Sodni svet organ sodne oblasti. Sodni svet tudi ni zastopnik sodne veje oblasti pred drugima dvema vejama oblasti. Sodni svet je državni organ, v katerem so večinsko s svojimi izvoljenimi predstavniki zastopani nosilci sodne veje oblasti, njegovo sestavo pa dopolnjujejo člani, ki jih postavljata v sodelovanju zakonodajna oblast in predsednik republike. Sodni svet je torej organ, ki opravlja posebno vlogo pri konstituiranju sodne oblasti ter po veljavni zakonski ureditvi praviloma odloča o vprašanjih, ki zadevajo položaj sodnika."
 Vir: http://www.sodni-svet.si/index.php/predstavitev-sodnega-sveta.html

DOMOV- GIBANJE ZA PRENOVO SLOVENIJE
skrbnik spletne strani
 

ZAKONODAJA
 USTAVA RS IZ LETA 2006     LISTINA TEMELJNE ČLOVEKOVE PRAVICE   PREDPISI (PIS)    POGODBA ZA USTAVO EU več  

 CIA
dod. inf. o SLO vlade ZDA

Slovenija je postala članica Organizacije združenih narodov leta 1992; Sveta Evrope leta 1993, Evropske unije (EU) in NATO leta 2004. 
Januarja 2007 je zamenjala slovenski tolar za EURo in tako vstopila v eroobmočje,   decembra 2007 je sklenila Schengenski sporazum, ki so odpravile kontrolo potnih listov na skupnih notranjih mejah EU.